REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kmalu prelet letal? Vlada slavi prezgodnjo zmago nad »energetsko draginjo«, zaveze pa večinoma neizpolnjene!

Kmalu prelet letal? Vlada slavi prezgodnjo zmago nad »energetsko draginjo«, zaveze pa večinoma neizpolnjene!Kmalu prelet letal ob »zmagi« nad energetsko krizo? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kmalu bo leto dni od volitev, ki naj bi prinesle velike spremembe.

A sprememb je manj kot so mnogi upali, težave pa ostajajo.

Pokojninska, zdravstvena in plačna reforma v javnem sektorju so zastale.

Pogajanja s sindikatom zdravnikov so na mrtvi točki in ti napovedujejo stavko.

Kmalu bo leto dni od volitev, ki naj bi prinesle velike spremembe. A sprememb je manj kot so mnogi upali, težave pa ostajajo.

Zaradi pomanjkanja denarja se uresničevanje zakona o dolgotrajni oskrbi seli v prihodnost.

V nekaj letih se obetajo še novi davki – tokrat na nepremičnine in celo nova davčna reforma – a ni jasno kdaj in kako.

Predsednik vlade medtem kot po tekočem traku ustanavlja »strateške svete«, na nekaterih sestankih vladnih funkcionarjev pa že sedita njegova (nova) spremljevalka Tina Gaber in celo prikupen psiček!

Kljub temu pa je vlada napovedala prvo zmago – nad energetsko krizo!

Vlada je namreč sprejela izhodišča za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, v katerega se podaja zaradi januarja izvedene reorganizacije ministrstev.

Pri tem pa močno zmanjšuje predvideno porabo: izdatki bodo znašali 600 milijonov evrov manj kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu za letošnje leto, s tem pa se močno zmanjšuje tudi predvideni primanjkljaj.

Prelet leta - funkcionarji Janšine vlade med praznovanjem in kruta realnost
Prelet leta junija leta 2021 - funkcionarji Janševe vlade med praznovanjem, ne zavedajoč se krute realnosti. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vlada Roberta Goloba trenutno izvršuje proračun, ki predvideva 13,4 milijarde evrov prihodkov, 16,7 milijarde evrov odhodkov in visok, 3,3-milijardni primanjkljaj.

Če bi bil boj z energetsko draginjo uspešen, potem položnice tudi za gospodinjstva ne bi bile najmanj enkrat višje kot pred krizo ter večkrat višje tudi za gospodarske odjemalce.  

A zaradi januarske reorganizacije vlade in ustanovitve treh novih ministrstev zdaj pripravljajo rebalans, v okviru katerega pa nameravajo izdatke zmanjšati za 600 milijonov evrov (na 16,1 milijarde evrov).

S tem se bo predvidoma zmanjšal tudi primanjkljaj, in sicer na 2,7 milijarde evrov.

Ta bo vseeno tretji najvišji v zgodovini Slovenije (višji je bil leta 2013 zaradi bančne sanacije in leta 2020 zaradi epidemije).

»Znižanje izdatkov in s tem načrtovanega primanjkljaja je med drugim možno zato, ker bo zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo potrebnih manj nadaljnjih ukrepov za njeno blaženje,« po seji vlade sporočajo z Gregorčičeve.

Te izjave vlade vendarle čudijo.

Če bi bil boj z energetsko draginjo uspešen, potem položnice tudi za gospodinjstva ne bi bile najmanj enkrat višje kot pred krizo ter večkrat višje tudi za gospodarske odjemalce.

Ob tem je iz izjav energetskih analitikov razvidno, da najhujše težave za evropsko gospodarstvo šele prihajajo.

Letos je namreč državam Evropske unije pomagala izjemno topla zima, obenem pa so bila na njenem začetku skladišča polna, ker so jih pred tem napolnili tudi s pomočjo septembra lani uničenih cevi plinovoda Severnega toka 1, največjega plinovoda, ki je iz Rusije dovajal poceni plin v Evropo.

Letos tega več zagotovo ne bo, alžirski in ameriški plin pa sta nekajkrat, celo do desetkrat dražja.

Zastavice zaradi nepotrebnih smrti
V ljubljanskem Tivoliju je 1. junija 2021 zavihralo 4265 zastavic za 4265 ljudi, umrlih zaradi zaradi koronavirusne bolezni covid-19 po zmagoslavnemu preletu letal Nata v čast zmagi nad pandemijo. Na tabli je navedeno, da je od zmagoslavnega preleta vojaških letal ob zmagi nad epidemijo točno pred enim letom v Sloveniji zaradi covida-19 umrlo 4265 ljudi. Številka se je nato še povečala, Slovenija pa je ostala ena od držav, ki so pandemijo preživele najslabše in ena z najvišjo stopnjo umrljivosti. Se zgodovina slabih vladnih odločitev - ponavlja? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Obenem bo Slovenija iz evropskega sklada za okrevanje in razvoj dobila 286 milijonov manj, kot je bilo predvideno, zato je vlada predlagala seznam projektov, ki bi jim zmanjšala financiranje.

Hkrati pa je predvidela tudi zamike rokov za nekatere reforme, od katerih so odvisna izplačila iz sklada. Med njimi je dolgotrajna oskrba, ki jo politiki obljubljajo že več kot 20 let in o kateri so se volivci izrekali tudi na lanskem referendumu.

Prvotni načrt vlade, da bo nov sistem dolgotrajne oskrbe postavila do začetka prihodnjega leta, se zdaj, kot kaže, zamika v leto 2024.

Vključeni pa bodo nekateri novi projekti, saj bo Slovenija dobila dodatnih 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam.

Toda država bo dobila manj kot bo izgubila, zato bo vlada poskusila zamakniti roke za izvedbo nekaterih reform.

Minister za delo Luka Mesec je po referendumu dejal, da bo vlada do 1. januarja 2024 vzpostavila delujoč sistem dolgotrajne oskrbe.

Toda sedaj je nov cilj - drugo četrtletje 2024.

Odmika se tudi gradnja infekcijske klinike v Mariboru, in sicer iz zadnjega četrtletja 2022, kot piše v načrtu zdaj, na drugo četrtletje 2024.

Odmikajo se tudi ostali načrti, od okrepitve investicij za zeleni in digitalni prehod do zagotavljanja stabilnosti sistema zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter načrta za zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv z uvajanjem obnovljivih virov energije.

Odmikajo se tudi ostali načrti, od okrepitve investicij za zeleni in digitalni prehod do zagotavljanja stabilnosti sistema zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter načrta za zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv z uvajanjem obnovljivih virov energije.

EU, ki jo obremenjuje vojna v Ukrajini Sloveniji zmanjšuje dotok sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU.

Po izračunih, ki jih je lani junija objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija s tega naslova do konca leta 2026 koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde kot je bilo predvideno ob potrditvi načrta julija 2021.

Glavni razlog, da se je višina dodeljenih nepovratnih sredstev znižala z 1,78 milijarde na slabih 1,5 milijarde evrov glede na izhodiščno leto 2021 je posledica ugodnejših gospodarskih gibanj.

Toda ta gibanja bodo naslednje leto zagotovo slabša, denarja pa zato ne bo več, pač pa ga bo zaradi take metodologije izračuna - manj.  Ministrstva so zato morala najti za 286 milijonov prihrankov v tem načrtu.

Drugi razlog so inflacija in »druge objektivne okoliščine«, nekaterih naložb pa se ni dalo izvesti, ker ni bilo pridobljenih dovoljenj ipd.

Pri tem seveda ni mogoče mimo dejstva, da EU vlaga milijarde v popolnoma neproizvodne dejavnosti, predvsem v vojaško in drugo pomoč režimu v Kijevu, ob tem pa skrbi za milijone ukrajinskih beguncev (državo je zapustilo okoli 15 milijonov ljudi).

In Christina Lagarde, šefica ECB zelo jasno pove, da si bodo posledice in ceno energetske krize morali med seboj razdeliti podjetniki in delavci!

To je seveda pravi razlog za pomanjkanje denarja v EU.

Sicer bi lahko EU brez težav tudi iz sklada za okrevanje denar razdelila tako, kot je bilo predvideno.

Zato seveda ni nenavadno, da so tudi v civilni iniciativi Glas ljudstva ob predstavitvi prvega poročila o uresničevanju predvolilnih zavez vlade civilni družbi ugotovili, da večina zavez ni uresničenih.

Neizpolnjene obljube Vir: Glas ljudstva
Neizpolnjene obljube. Vir: Glas ljudstva, posnetek zaslona

To jasno kaže tudi razpredelnica (zgoraj), na kateri niso samo neizpolnjene, temveč tudi – prelomljene obljube.

Zanimivo pa je, da nihče od predstavnikov civilne družbe ne navaja poglavitnega razloga za težave celotne EU in tudi Slovenije.

To pa je seveda energetska draginja zaradi prekinjenih dotokov poceni energije iz Rusije (ki jo je - draginjo pač - Slovenija menda že premagala), posledica katere so selitev proizvodnje iz EU v druge države (zlasti ZDA) ter deindustrializacija, ki jo lahko s prostim očesom opažamo tudi ob zapiranju Magne, ustavljanju proizvodnje v Kidričevem in podobno.

Zakaj EU ne more odpreti še ene fronte, tokrat s Kitajsko, pa kaže proizvodnja gnojil.

Hudo je že, da EU pretresa energetska kriza, toda gospodarska vojna s Kitajsko bi lahko vplivala tudi na pomanjkanje gnojil v Evropi in višje cene hrane ter celo lakoto v Evropski uniji.

K temu je potrebno dodati še ostale krizne razmere, nestabilnost zaradi evra in posledice krize iz leta 2008.

Od tedaj naprej evropsko gospodarstvo ostaja na isti ravni...

Kitajsko pa je napredovalo!

Težav z energijo bo morda posledično v prihodnje še manj, ko bo še več podjetij v Sloveniji zaprlo svoja vrata.

In vlada bo znova »zmagala« v boju proti energetski krizi«, saj bo plina in energije dovolj.

Ne zato, ker bi bili tako uspešna in razvijajoča se družba, pač pa zato, ker bo zaradi večjega števila ustavitev proizvodnje - zmanjšana poraba…

V tem smislu vladna zmaga nad »energetsko draginjo« spominja na zmago vlade Janeza Janše in veliko prezgodnjega preleta letal v »zmagi nad pandemijo« - ki se je šele tedaj prav razmahnila.

Vladna zmaga nad »energetsko draginjo« spominja na zmago Janševe vlade in prezgodnjega preleta letal v »zmagi nad pandemijo« - ki se je šele tedaj prav razmahnila.

Vladna zavajanja in paradiranje s tujimi letali nad Slovenijo so bila sila zavajajoča.

Kruta resničnost pa je bila na tleh, vsem vidna, tragična in porazna.

Počasna nabava cepiv, zavračanje ponujenih kvot cepiva, neorganiziranost, cepljenje priviligiranih v času, ko ni bilo dovolj cepiv, preskakovanje vrst, petkratno preurejanje strategije cepljenja, kriminalno ravnanje z ostarelimi v DSO-jih...

Prenizka plačila za ljudi v karanteni, drastični na zunaj »vidni« ukrepi (nošenje mask na prostem) in vztrajanje pri odhajanju na delo v obrate in pisarne za vsako ceno, pomanjkanje poguma za nabavo cepiv na svetovnem trgu izven prepočasne EU, nenabava ključnih zdravil za boj proti covidu-19 (na kar smo opozarjali!), predvsem pa ukvarjanje Janševe (kot sedaj Golobove) vlade s kadrovanjem in nameščanjem poslov svojim podpornikom – vse to je privedlo do tragičnega rezultata.

Zato se danes zdi, da Golobova vlada podobno tragično nesposobnost kaže predvsem na vseh področjih, kjer so reforme nujne...

A jih ni na spregled.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke