Kar 14.200 Slovencev ima v tujini račun

Finančni račun v tujini ima po podatkih Finančne uprave RS (Furs) 14.202 slovenskih zavezancev, večinoma fizičnih oseb. Med njimi so tudi davčni dolžniki in zavezanci, ki se doma uvrščajo v najnižji dohodninski razred. Eden od teh ima na računu v eni od tujih držav skoraj 7,6 milijona evrov.

Fizičnih oseb, ki imajo v tujini odprt finančni račun, je v Sloveniji 13.696, vse skupaj pa imajo na njih za 312,4 milijona evrov. Med temi zavezanci je skoraj dve petini takšnih, ki se uvrščajo v prvi dohodninski razred in torej njihovi prihodki ne presegajo 850 evrov bruto na mesec. Rekorder med tistimi, ki doma prijavljajo najnižje možne dohodke, ima na računu v tujini 7,588 milijona evrov.

Na Fursu so podatke o bančnih računih slovenskih državljanov izluščili iz informacij, ki so jih konec lanskega septembra prejeli iz držav, podpisnic sporazuma pod okriljem OECD. V prvi avtomatični izmenjavi tovrstnih informacij je sodelovalo približno 50 držav, sicer pa jih je sporazum podpisalo 98, zato se bo v bodoče število sodelujočih držav še povečalo. Nekatere so si namreč izborile enoletno prehodno obdobje.

Finančna uprava je tako prejela podatke o fizičnih in pravnih osebah, ki so rezidenti Slovenije in imajo finančne račune odprte v tujini. To pomeni, da je prejela podatke o vseh finančnih računih, vključno s podatkom o stanju ali vrednostjo računa na dan 31. december 2016, ki jih imajo rezidenti Slovenije odprte v tujini. V primeru kateregakoli depozitnega računa (poslovni, čekovni, varčevalni itd.) dogovor predvideva tudi posredovanje podatka o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.

Za leto 2016 so na Fursu od 35 držav prejeli 27.940 zapisov podatkov. Teh so lahko za posameznega zavezanca prejeli po več, med njimi pa so tudi takšni računi, ki jih ni treba prijaviti, na koncu pa so identificirali skupno 14.202 zavezanca za davek oz. 23.021 finančnih računov.

Skupaj imajo slovenski zavezanci v tujini 23.021 finančnih računov. Od teh jih je v slovenski davčni register vpisanih le 8,6 odstotka, vendar na Fursu pravijo, da v skladu z zakonom o finančni upravi vseh tudi ni treba vpisati v register in jih torej zavezanci o njih niso dolžni obveščati.

Največ podatkov o imetnikih računov so prejeli s Hrvaške (7430), sledijo Nemčija (6288), Italija (4757) in Avstrija (1409). Slednja je sicer ena od držav, ki so si tako kot denimo tudi Švica izborile enoletno prehodno obdobje, zato je tokrat poslala le delne podatke in bo v celoti začela poročati septembra letos.

Med zavezanci, za katere so prejeli podatke o računih v tujini, je 105 davčnih dolžnikov z več kot 1500 evrov dolga. Zanje se bo o upoštevanju že uvedenih ukrepov davčne izvršbe uvedel postopek mednarodne upravne pomoči oz. se bo pripravilo ustrezno zaprosilo za izterjavo, so pojasnili na Fursu. Od teh dolžnikov jih je 44 sicer samih prijavilo račune v tujini.

Finančna uprava bo zdaj prejete podatke iz tujine za vsakega zavezanca posebej primerjala s podatki v svojih registrih. Če bo ugotovila razhajanja, jih bo pozvala k razjasnitvi zadev in k prijavi nenapovedanih prihodkov in drugih podatkov za nazaj. V primeru ugotovljenih kršitev bo izrekala globe, so napovedali.

Globe se gibljejo med 200 in 1200 evri za fizične osebe, med 800 in 10.000 evri za samostojne podjetnike ter med 1200 in 30.000 evri za pravne osebe. Zavezanci se jim lahko izognejo, če še pred obiskom inšpektorjev vložijo samoprijavo. V njej lahko za nazaj napovejo vse dohodke iz tujine in sporočijo ostale informacije o svojih računih, so pojasnili na Fursu.