REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Je Slovenija članica napačnih organizacij? Več kot 40 držav želi v BRICS, branilkam hegemonizma vstop prepovedan!

Je Slovenija članica napačnih organizacij? Več kot 40 držav želi v BRICS, branilkam hegemonizma vstop prepovedan!Slovenija se je po razglasitvi neodvisnosti in vstopu v prvo in najpomembnejšo mednarodno organizacijo - OZN – začela hitro pridruževati različnim drugim. Številne pa so danes videti kot organizacije reda, ki je v zatonu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenija se je po razglasitvi neodvisnosti in vstopu v prvo in najpomembnejšo mednarodno organizacijo - OZN – začela hitro pridruževati različnim drugim.

Številne organizacije, ki se jim je pridružila Slovenija, so danes videti kot organizacije svetovnega reda, ki je v zatonu.

Postala je tudi članica Evropske unije, zveze NATO, pa OECD-ja, Sveta Evrope, OVSE, članica Mednarodne organizacije dela in mnogih drugih organizacij, vse do finančnih, kot so Medameriška razvojna banka, Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Mednarodna finančna korporacija, Mednarodna agencija za zavarovanje investicij in mnoge druge.

Toda pravkar se v svetu dogajajo velike spremembe. Številne organizacije, ki se jim je pridružila Slovenija, so danes videti kot organizacije svetovnega reda, ki je v zatonu.

Predvsem države svetovnega juga, Latinske Amerike, Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije vse hitreje vstopajo v nove organizacije, ki v mnogih tistih, katerih članica je že Slovenija, vidijo branilke nepravičnih odnosov v svetu, neenakopravnosti, izkoriščanja in neokolonializma.

Slovenija je bila tem državam veliko bližje kot republika, članica jugoslovanske federacije, ki je bila neuvrščena država, kot pa jim je danes.

Toda nov trend v svetu kaže, da bo postal prevladujoč in da bodo največ koristi pri razvoju v prihodnje imele prav države, ki se bodo pridružile tem novim organizacijam, v katerih imata veliko vlogo tudi Rusija in Kitajska kot največji »sistemski nasprotnici« Zahoda.

Glede na vse to je povsem mogoče, da se je Slovenija z vstopom v organizacije bogatih držav samo za nekaj časa povzpela med svetovno »elito«, v prihodnosti pa bo vse bolj očitno, da je postala članica organizacij, ki izgubljajo mednarodni pomen.

To še zlasti velja za zvezo NATO, ki je s porazom v Ukrajini soočena z največjo krizo v svoji zgodovini.

Lahko bi celo rekli, da je Slovenija že danes članica – številnih napačnih organizacij, prav s tem pa ima zaprta tudi vrata v članstvo novih organizacij, ki dobivajo na pomenu.

22 držav je uradno zaprosilo za pridružitev skupini, medtem ko je »enako število« držav »neuradno spraševalo, ali bi lahko postale članice BRICS.«

Za kako velik proces gre kažejo že samo podatki o hitrem širjenju članstva.

Več kot 40 držav je pokazalo zanimanje za pridružitev organizaciji BRICS, je povedal Anil Sooklal, veleposlanik Južne Afrike, odgovoren za vezi z gospodarsko zavezniškim in azijskimi državami.

Celo Francija se je zadnjega srečanja organizacije BRICS želela udeležiti kot opazovalka, a je bila zaradi svoje neokolonialne politike v Afriki - zavrnjena.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bi bil neprimeren gost na vrhu BRICS, je v četrtek dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, ki je kritiziral države, katerih politike Rusija ocenjuje kot sovražne, poroča tiskovna agencija RIA Novosti.

Južna Afrika naj bi sicer avgusta organizirala vrh skupine BRICS v Johannesburgu.

Na vprašanje o Macronovi poročani želji po udeležbi na vrhu v Johannesburgu je Rjabkov dejal: »Jasno je, da voditelji držav, ki vodijo tako sovražno in nesprejemljivo politiko do nas, razpravljajo s takšnim poudarkom in prepričanjem, da je treba Rusijo izolirati na mednarodnem prizorišču, in delijo skupno linijo Nata, da nam povzroči tako imenovani strateški poraz - takšen voditelj je neprimeren gost BRICS.«

»In tega našega pristopa ne skrivamo, smo povedali kolegom iz Južne Afrike. Pričakujemo, da bo naše stališče v celoti sprejeto,« je dejal Rjabkov.

Južnoafriški diplomat pa je novinarjem v Johannesburgu v četrtek povedal, da je 22 držav uradno zaprosilo za pridružitev skupini, medtem ko je »enako število« držav »neuradno spraševalo, ali bi lahko postale članice BRICS.«

Sooklal je v pogovoru za RT v nedeljo opisal BRICS kot »vključujočo« organizacijo, ki je bila vedno odprta za dialog s širšo svetovno skupnostjo.

Skupino trenutno sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika ter predstavljajo več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in skoraj četrtino svetovnega BDP-ja.

Sooklal je dejal, da BRICS ne razlikuje med globalnim severom in globalnim jugom in se je pripravljen pogovarjati z vsako državo, ki »ima enako vizijo za bolj vključujoč in pravičen svetovni red, kjer ne marginaliziramo velikih delov sveta«, vključno s številnimi državami v razvoju.

Diplomat je v nadaljevanju poudaril, da medtem ko se morajo Združeni narodi šele lotiti obsežnih reform, ki bi državam v vzponu dale večji glas, je BRICS že začrtal svojo pot za izboljšanje položaja.

Vendar je poudaril, da si blok »ne prizadeva postati prevladujoča gospodarska sila«, temveč želi imeti »velik vpliv na vključujoč način, da bi si prizadeval za spremembe.«

»Nočemo sveta, kjer imamo enega ali dva globalna hegemona,« je dodal in pojasnil, da takšna porazdelitev moči seje delitve v svetovni skupnosti.

Sooklal je pred tem v komentarjih novinarjem dejal, da so Argentina, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati med tistimi državami, ki se želijo pridružiti bloku.

Zelo malo verjetno je, da bi članice BRICS-a v svoje vrste sprejele Slovenijo, državo, ki podpira organizacijo, ki poskuša izriniti OZN z njenega položaja in se vidi kot žandar evropskega vrta, kot ga je definiral evropski zunanji minister in varnostnik pred vpadom vsiljivcev iz svetovne džungle.

Južna Afrika bo letos gostila letni vrh BRICS, ki bo potekal v Johannesburgu od 22. do 24. avgusta, predsednik Cyril Ramaphosa pa je poslal vabila skoraj 70 svetovnim voditeljem.

Nova organizacija razmišlja tudi o novi rezervni valuti, v začetku morda le obračunski, ki bi državam omogočila lažje trgovanje v nacionalnih valutah.

Po drugi strani pa je Slovenija članica zveze NATO, ki v zadnjih programskih dokumentih znova poudarja, da se želi ukvarjati z varnostnimi vprašanji ne le v Evropi, pač pa tudi v Aziji in drugje po svetu.

S tem posega na področje OZN in to brez dovoljenja te organizacije. Članice BRICS-a to politiko vidijo kot poskus obrambe ameriškega in zahodnega hegemonizma in takšno politiko zavračajo.

Primer zavrnjene prošnje Pariza pa kaže, da države BRICS ne bodo sprejemale držav, ki branijo imperialne interese ZDA in EU. Celo ne na ravni opazovalcev.

Zato je zelo malo verjetno, da bi članice BRICS-a v svoje vrste sprejele Slovenijo, državo, ki podpira organizacijo, ki poskuša izriniti OZN z njenega položaja in se vidi kot žandar evropskega vrta, kot ga je definiral evropski zunanji minister in varnostnik pred vpadom vsiljivcev iz svetovne džungle.

Slovenija prav tako - vsaj ne v doglednem času - niti ne bo zaprosila za članstvo v BRICS, kar je prav tako jasno.

Čeprav bodo domači diplomati trdili, da je Slovenija nadvse zadovoljna z organizacijami, v katerih je trenutno, to seveda ne bo nujno res.

Vztrajanje v sedanjih, okostenelih in času neprimernih povezavah pomeni tudi nove nevarnosti za Slovenijo, če bodo države BRICS zaradi novih povezav hitreje napredovale.

Vztrajanje v sedanjih, okostenelih in času neprimernih povezavah pomeni tudi nove nevarnosti za Slovenijo, če bodo države BRICS zaradi novih povezav hitreje napredovale.

Slovenija je tako obsojena, da ostane na »evropskem vrtu« - vse bolj siromašnem, vse manjšem, z vse večjimi zidovi, recesijo ter stagflacijo – medtem ko bodo druge države, tiste iz svetovne »džungle«, v novih organizacijah doživljale hitrejši razcvet.

Ekonomisti že napovedujejo, da bo svoje težave nastale s katastrofalno vojno v Ukrajini, ki je požrla na desetine milijard evrov EU morala reševati z dvigom carinskih pregrad.

To bo pomagalo obdržati standard ljudi za nekaj časa, a bo uničujoče za konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Prebivalci zunaj EU bodo številne izdelke kupovali ceneje kot tisti v Evropski uniji. Gospodarska rast v EU bo majhna ali pa negativna.

Zato bi bil seveda že skrajni čas za spremembo slovenske zunanje politike, a slovenska javnost in politika sta še zelo daleč od sprejetja tega spoznanja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke