REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Janša svoje žalitve opravičuje z novim »verbalnim deliktom«, ki je v popolnem nasprotju z evropskimi predpisi

Janša svoje žalitve opravičuje z novim »verbalnim deliktom«, ki je v popolnem nasprotju z evropskimi predpisiPolicija vs. svoboda izražanja. Vir: Twitter

Cirkus z uveljavljanjem novega »verbalnega delikta« se nadaljuje.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve. V zavrnitvi revizije so poudarili, da »uporaba Twitterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja«.

Vrhovno sodišče je v odločitvi o zadevi med drugim opozorilo, da je podajanje vrednostnih sodb na Twitterju »omejeno z (ne)obstojem prepričljive in trdne dejanske podlage. V nasprotnem so lahko zapisi na Twitterju izrečeni izključno z namenom sramotitve in očrnitve posameznika.«

S tem je sodišče jasno poudarilo, da tudi politiki nimajo neomejene pravice do izrekanja vrednostnih sodb brez temelja v dejstvih.

Medtem pa vlada nadaljuje s postopkom spremembe zakona o javnem redu in miru, ki bi policiji dal še večja pooblastila odločanja ravno o istih vprašanjih in to kar na licu mesta, ob primeru domnevnih žalitev, izrečenih v prisotnosti uradnih oseb.

Tako se zdi, da Janša lasten, verjetno pričakovan poraz naVrhovnem sodišču opravičuje z uvajanjem nove represivne zakonodaje na področju javnega izražanja, da bi se tako javnosti predstavil kot žrtev. 

Zato v nadaljevanju razkrivamo razloge, zaradi katerih bo bo nov verbalni delikt »padal« na sodiščih.

Z drugimi besedami to pomeni, da bodo v večini primerov oseb, ki jih bodo poskusili »kaznovati« policisti, ti s svojim laičnim ali celo politično motiviranim ocenjevanjem, kaj se spodobi in kaj ne – kršili evropske predpise.

Koalicija je sicer spremenila predlog novele zakona o varovanju javnega reda in miru o kaznih za žaljenje poslancev in ministrov, tako da bo po novem predlogu kazen do 1000 evrov visoke globe predvidena v primeru žaljenja vseh državljanov, ne le politikov, toda to ne bo odpravilo glavne pomanjkljivosti predlagane novele – njene popolne neskladnosti z evropskimi predpisi.

Po novem predlogu oz. po novem dopolnilu bi z globo do 1000 evrov kaznovali tistega, ki se

»v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, ki je na teritoriju Republike Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve.«

Janša ob izrekanju žaljivke protestnikom  Vir: posnetek zaslona
Janša ob izrekanju žaljivke protestnikom na Kredarici. Vir: Posnetek zaslona, RTV SLO

V koaliciji so v obrazložitvi kot razlog za predlog navedli intenziviranje groženj posameznikom in skupinam v javnosti, toda dejansko gre za poskus discipliniranja ljudstva, predvsem tistih, ki protestirajo, so prepričane opozicijske stranke.

»Predlog je zdaj tak, da zaščiti vsakega državljana. In to kjer koli, če se na javnem mestu zgodi kaj takšnega, kar se ne bi smelo zgoditi. In zato sem prepričan, da je korak v pravi smeri,« je o tej noveli dejal poslanec SDS Branko Grims.

Državni sekretar Franc Kangler pa je na zadnji seji odbora za notranje zadeve dejal, da je »po moji oceni ali oceni vlade nedostojno, da nekdo nekoga na javnem kraju zaradi dela, ki ga opravlja, pljuva po njem, ga žali za fašista.«

V Inštitutu 8. marec so že napovedali, da bodo v primeru sprejetja novele predlagali referendum.

Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice pa kaže, da so protesti, kjer najpogosteje prihaja do javnega »prepiranja« ali »žaljenja« svoboda izražanja pod posebno zaščito ESČP.

Kako težko bo policistom ocenjevati, kaj je in kaj ni prekršek, pa dobro ilustrirajo nekateri sodni primeri iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

Janša in svoboda govora
Janša in svoboda govora. Vir: Twitter

»V tem pogledu člen 10. pokriva ne samo tiste informacije in ideje, ki si splošno sprejete, pač pa tudi manjšinska mnenja, za katera bi mnogi ljudje menili, da so žaljiva,« je zapisano v sodbi Bédat v. Švica iz leta 2016.

V primeru Feridun Yazar v. Turčija so bili leta 2004 pritožniki obsojeni zaradi govorov, ki so jih imeli ob izrednem kongresu politične stranke, za katero so oblasti trdile, da podpira nezakonito oboroženo organizacijo.

Toda obsodba je bila ocenjena kot kršitev svobode izražanja.

Podobno je s ščitenjem »ugleda in pravic drugih«, kar si prav tako želi »urediti na novo« Hojsovo ministrstvo za notranje zadeve.

V primeru Mătăsaru v. Republika Moldavija je bil leta 2019 obsojen protestnik, ki je pred uradom generalnega tožilca razstavil obscene skulpture, s katerimi je želel usmeriti pozornost na korupcijo in političen nadzor urada tožilca.

Domača sodišča so obsodila takšno »nemoralno« in »žaljivo« obnašanje visokih tožilcev in politikov, toda ESČP je ocenilo, da je šlo za zakonito izražanje sodb.

V primeru Mariya Alekhina in drugi v. Rusija, so bili leta 2018 člani feminističnega punk banda v Rusiji obsojeni, ker so na oltarju izvedli umetniški dogodek.

To se je zgodilo v trenutku, ko tam niso potekali obredi. Dogodek je do intervencije varnostnikov trajal minuto.

Sodišče je ocenilo, da je tudi to dejanje imelo legitimen cilj zaščite pravic drugih.

V primeru Bayev in drugi v. Rusija so leta 2017 oblasti omejile LGBT statične demonstracije zaradi »zaščite morale.«

ESČP pa je odločilo, da člen 10. EKČP ne zasleduje tako diskriminatornega cilja ter da so aktivnosti oblasti povzročile »stigmatizacijo in utrditev stereotipov med mlajšimi ter okrepile homofobijo.«

Skupnost LGBTQ  Vir: Twitter
Skupnost LGBTQ. Vir: Twitter

Ob tem mora pri omejitvah država paziti tudi na to, da so te samo takšne, ki so res »nujne v demokratični družbi.«

V primeru Steel in drugi v. Združeno kraljestvo se je sodišče leta 1998 ukvarjalo s primerom pritožnika, ki se je postavil pred oboroženega člana strelske čete, da bi mu preprečil streljati in protestnika, ki je protestiral zoper gradbena dela tako, da se je sam postavil pred stroje.

V obeh primerih je policija, ko se protestniki niso uklonili njenim ukazom, ob aretacijah demonstrantov ravnala – utemeljeno, je odločilo sodišče.

V nasprotju s tem pa v primeru Mariya Alekhina in drugi v. Rusija sodišče v prepevanju feministične pesmi na oltarju ni videlo nič spornega in prav tako ne nasilja, sovražnosti ali nestrpnosti do vernikov.

In da zato sankcije niso bile sorazmerne in v skladu z zakonitim ciljem.

V primeru Feridun Yazar v. Turčija je leta 2004 sodišče odločilo, da trije politiki z govori, kjer niso pozivali k nasilju ali nasilnemu uporu, niso bili legitimno kaznovani.

V primeru Elvira Dmitriyeva v. Rusija je bila leta 2019 pritožnica kaznovana, ker je na družbenih omrežjih pozivala k prepovedanim demonstracijam.

Nasilje nad protestniki
Nasilje nad protestniki. Vir: Twitter

Sodišče je ocenilo, da je bila kršitev procedure za prijavljanje demonstracij »minorna«, ni predstavljala nevarnosti za javni red in mir in zato kaznovanje ni bilo upravičeno.

Na podoben način je zaščiteno tudi delo novinarjev ob demonstracijah, morajo pa se v nekaterih primerih ravnati po ukazih policije.

Z drugimi besedami to pomeni, da bodo v večini primerov oseb, ki jih bodo poskusili »kaznovati« policisti, ti s svojim laičnim ali celo politično motiviranim ocenjevanjem, kaj se spodobi in kaj ne – kršili evropske predpise.

In zato je omenjena novela nevarna in nepotrebna.

Delite članek