Janša svoje žalitve opravičuje z novim »verbalnim deliktom«, ki je v popolnem nasprotju z evropskimi predpisi

Cirkus z uveljavljanjem novega »verbalnega delikta« se nadaljuje.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve. V zavrnitvi revizije so poudarili, da »uporaba Twitterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja«.

Vrhovno sodišče je v odločitvi o zadevi med drugim opozorilo, da je podajanje vrednostnih sodb na Twitterju »omejeno z (ne)obstojem prepričljive in trdne dejanske podlage. V nasprotnem so lahko zapisi na Twitterju izrečeni izključno z namenom sramotitve in očrnitve posameznika.«

S tem je sodišče jasno poudarilo, da tudi politiki nimajo neomejene pravice do izrekanja vrednostnih sodb brez temelja v dejstvih.

Medtem pa vlada nadaljuje s postopkom spremembe zakona o javnem redu in miru, ki bi policiji dal še večja pooblastila odločanja ravno o istih vprašanjih in to kar na licu mesta, ob primeru domnevnih žalitev, izrečenih v prisotnosti uradnih oseb.

Tako se zdi, da Janša lasten, verjetno pričakovan poraz naVrhovnem sodišču opravičuje z uvajanjem nove represivne zakonodaje na področju javnega izražanja, da bi se tako javnosti predstavil kot žrtev. 

Zato v nadaljevanju razkrivamo razloge, zaradi katerih bo bo nov verbalni delikt »padal« na sodiščih.

Koalicija je sicer spremenila predlog novele zakona o varovanju javnega reda in miru o kaznih za žaljenje poslancev in ministrov, tako da bo po novem predlogu kazen do 1000 evrov visoke globe predvidena v primeru žaljenja vseh državljanov, ne le politikov, toda to ne bo odpravilo glavne pomanjkljivosti predlagane novele – njene popolne neskladnosti z evropskimi predpisi.

Po novem predlogu oz. po novem dopolnilu bi z globo do 1000 evrov kaznovali tistega, ki se

»v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, ki je na teritoriju Republike Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve.«

V koaliciji so v obrazložitvi kot razlog za predlog navedli intenziviranje groženj posameznikom in skupinam v javnosti, toda dejansko gre za poskus discipliniranja ljudstva, predvsem tistih, ki protestirajo, so prepričane opozicijske stranke.

»Predlog je zdaj tak, da zaščiti vsakega državljana. In to kjer koli, če se na javnem mestu zgodi kaj takšnega, kar se ne bi smelo zgoditi. In zato sem prepričan, da je korak v pravi smeri,« je o tej noveli dejal poslanec SDS Branko Grims.

⁦@MarkoPavlisic⁩ in @zigaturk se pietetno spominjata desetisočih žrtev barbarskega državnega terorističnega napada ZDA proti demokratično izvoljeni oblasti v Čilu 11/9/1973 in umora predsednika Alllendeja in vseh drugih državnoterorističnih napadov ZDA. pic.twitter.com/nQ8FxGWZra

— gastarbeitr (@gastarbeitr) September 12, 2021

Državni sekretar Franc Kangler pa je na zadnji seji odbora za notranje zadeve dejal, da je »po moji oceni ali oceni vlade nedostojno, da nekdo nekoga na javnem kraju zaradi dela, ki ga opravlja, pljuva po njem, ga žali za fašista.«

 Minister za kulturo Vasko Simoniti zaradi neprijetnih vprašanj pobegnil iz skupne seje dveh teles Državnega zbora z naslovom: Neonacizem ni v javnem interesu.

— Matjaž Nemec (@MatjaNemec) September 13, 2021

V Inštitutu 8. marec so že napovedali, da bodo v primeru sprejetja novele predlagali referendum.

Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice pa kaže, da so protesti, kjer najpogosteje prihaja do javnega »prepiranja« ali »žaljenja« svoboda izražanja pod posebno zaščito ESČP.

Kako težko bo policistom ocenjevati, kaj je in kaj ni prekršek, pa dobro ilustrirajo nekateri sodni primeri iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

»V tem pogledu člen 10. pokriva ne samo tiste informacije in ideje, ki si splošno sprejete, pač pa tudi manjšinska mnenja, za katera bi mnogi ljudje menili, da so žaljiva,« je zapisano v sodbi Bédat v. Švica iz leta 2016.

V primeru Feridun Yazar v. Turčija so bili leta 2004 pritožniki obsojeni zaradi govorov, ki so jih imeli ob izrednem kongresu politične stranke, za katero so oblasti trdile, da podpira nezakonito oboroženo organizacijo.

Toda obsodba je bila ocenjena kot kršitev svobode izražanja.

8 novih portalov Janševe tovarne laži. https://t.co/JAFWP0wMOQ

— Sebastjan Artič  (@vanfranco) August 31, 2021

Podobno je s ščitenjem »ugleda in pravic drugih«, kar si prav tako želi »urediti na novo« Hojsovo ministrstvo za notranje zadeve.

V primeru Mătăsaru v. Republika Moldavija je bil leta 2019 obsojen protestnik, ki je pred uradom generalnega tožilca razstavil obscene skulpture, s katerimi je želel usmeriti pozornost na korupcijo in političen nadzor urada tožilca.

.@Claudia_Warsaw on Anatol Matasaru, a one-man Pussy Riot for #Moldova: https://t.co/7LUlk5L7ui pic.twitter.com/oCkruxwEYq

— oDR (@opendemocracyru) March 17, 2016

Domača sodišča so obsodila takšno »nemoralno« in »žaljivo« obnašanje visokih tožilcev in politikov, toda ESČP je ocenilo, da je šlo za zakonito izražanje sodb.

V primeru Mariya Alekhina in drugi v. Rusija, so bili leta 2018 člani feminističnega punk banda v Rusiji obsojeni, ker so na oltarju izvedli umetniški dogodek.

To se je zgodilo v trenutku, ko tam niso potekali obredi. Dogodek je do intervencije varnostnikov trajal minuto.

Kdo na tej sliki je prejel 30 srebrnikov?

— Andrej Albreht (@dreychee) September 9, 2021

Sodišče je ocenilo, da je tudi to dejanje imelo legitimen cilj zaščite pravic drugih.

V primeru Bayev in drugi v. Rusija so leta 2017 oblasti omejile LGBT statične demonstracije zaradi »zaščite morale.«

ESČP pa je odločilo, da člen 10. EKČP ne zasleduje tako diskriminatornega cilja ter da so aktivnosti oblasti povzročile »stigmatizacijo in utrditev stereotipov med mlajšimi ter okrepile homofobijo.«

Ob tem mora pri omejitvah država paziti tudi na to, da so te samo takšne, ki so res »nujne v demokratični družbi.«

V primeru Steel in drugi v. Združeno kraljestvo se je sodišče leta 1998 ukvarjalo s primerom pritožnika, ki se je postavil pred oboroženega člana strelske čete, da bi mu preprečil streljati in protestnika, ki je protestiral zoper gradbena dela tako, da se je sam postavil pred stroje.

V obeh primerih je policija, ko se protestniki niso uklonili njenim ukazom, ob aretacijah demonstrantov ravnala – utemeljeno, je odločilo sodišče.

Po moje so mu rekli, naj odstopi, ker bo sicer društvo izgubilo status.

— bojan krajnc (@bojan_krajnc) September 8, 2021

V nasprotju s tem pa v primeru Mariya Alekhina in drugi v. Rusija sodišče v prepevanju feministične pesmi na oltarju ni videlo nič spornega in prav tako ne nasilja, sovražnosti ali nestrpnosti do vernikov.

In da zato sankcije niso bile sorazmerne in v skladu z zakonitim ciljem.

Cinco integrantes de las Pussy Riot irrumpieron en la Catedral de Cristo Salvador con el propósito de interpretar la canción “Punk Prayer”. Consiguieron ocupar el altar y tocar unos pocos acordes antes de que la policía detuviera a tres de ellas. #EspecialWAH pic.twitter.com/0CPgY9Pr5t

— Laura Pll Vll (@LauraPllVll) March 10, 2021

V primeru Feridun Yazar v. Turčija je leta 2004 sodišče odločilo, da trije politiki z govori, kjer niso pozivali k nasilju ali nasilnemu uporu, niso bili legitimno kaznovani.

V primeru Elvira Dmitriyeva v. Rusija je bila leta 2019 pritožnica kaznovana, ker je na družbenih omrežjih pozivala k prepovedanim demonstracijam.

Sodišče je ocenilo, da je bila kršitev procedure za prijavljanje demonstracij »minorna«, ni predstavljala nevarnosti za javni red in mir in zato kaznovanje ni bilo upravičeno.

Na podoben način je zaščiteno tudi delo novinarjev ob demonstracijah, morajo pa se v nekaterih primerih ravnati po ukazih policije.

Zadnje čase vse bolj primitivno obračunava z ljudstvom, čez jajota ne smeš reči A, očitno jo sekta sds dodatno plačuje, da nastopa v tv oddajah kot zagovornica velikega bossa

— Darja Srakar Tomanic (@DarjaTomanic) September 8, 2021

Z drugimi besedami to pomeni, da bodo v večini primerov oseb, ki jih bodo poskusili »kaznovati« policisti, ti s svojim laičnim ali celo politično motiviranim ocenjevanjem, kaj se spodobi in kaj ne – kršili evropske predpise.

In zato je omenjena novela nevarna in nepotrebna.