REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Janša in čestitke, že videno: Za Veliko noč pamflet o Bogu, ob Dnevu upora proti okupatorju pa gromoglasen molk

Janša in čestitke, že videno: Za Veliko noč pamflet o Bogu, ob Dnevu upora proti okupatorju pa gromoglasen molkDan OF

Z Dnevom upora proti okupatorju se spominjamo 79. obletnice nastanka Osvobodilne fronte (OF), pa tudi uporništva Slovencev skozi zgodovino.

Toda iz vrha politike čestitk tokrat ni.

Državne proslave ob letošnji 79. obletnici zaradi epidemije Covid-19 seveda ne bo.

Časnik Slovenec, domobranska prisega

Dopoldne sta tako predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ Igor Zorčič položila zgolj vence.

Predsedniku vlade je potrebno priznati, da je vsaj iskren. Očitno se ne more iskreno veseliti uporu, ki je z oblasti odnesel tiste kolaborante z okupatorji, ki so njegovi idejni vzorniki.

Predsednik Slovenije ob prazniku sicer vabi na virtualni sprehod po sobanah predsedniške palače, kakšne vsebinske čestitke pa svojemu ljudstvu tokrat ni privoščil.

In to kljub temu, da že dva tedna pošilja različnim narodom po svetu svoje bodrilne nagovore zaradi pandemije.

Zadnjega je spesnil Bolgarom.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Poslanica predsednika republike bolgarskemu predsedniku in bolgarskemu ljudstvu v skupnem boju proti koronavirusu. @presidentrumenradev #friendship #solidarity #pahor #president #presidentpahor #slovenia  Besedilo sporočila: Spoštovani gospod predsednik, dragi bolgarski prijatelji. Kot predsednik Republike Slovenije vam v imenu vseh slovenskih ljudi sporočam izraze naše solidarnosti v skupnem boju proti koronavirusu. Izražamo globoko občudovanje bolgarskemu ljudstvu, ki v tem težkem času kaže odločnost, pogum in upanje. Slovenija čuti vašo žalost in se iskreno veseli vaših uspehov. Združeni z drugimi evropskimi narodi in državami bomo skupaj zmagali. Vse bo še dobro.

A post shared by Borut Pahor (@borutpahor) on

V nasprotju s tem pa je njegova zadnja udarna izjava povezana s spornimi nakupi zaščitne opreme.

Predsednik države je namreč dejal, da »obžaluje«, da je ta zadeva »vrgla senco« na sicer odlično delovanje vlade.

Malo je zgodovinskih primerov, ko bi predsednik države obžaloval, ker so mediji razkrili korupcijo in klientelizem v njegovi državi.

Slovenijo je s tem priznanjem predsednik države Borut Pahor počastil celo na predvečer praznika, s katerim praznujemo uporništvo.

Nekaj podobnega nam je priredila slovenska vlada. Za praznik smo lahko prebrali čestitko nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca, ne pa aktualnega predsednika vlade.

Med ministri sta nekakšni polovičarski čestitki tvitnila zgolj Simona Kustec in Zdravko Počivalšek, oba iz SMC, stranke, ki ima predsednika in gospodarskega ministra močno vpetega v korupcijsko afero z nabavo zaščitnih sredstev.

Po sledeh kolegov iz SMC-ja je le enostavčno čestitko naposled tvitnil tudi predsednik Državnega zbora Igor Zorčič.

Toda Janez Janša, Vlada in UKOM so vztrajno molčali.

Twitter profil Janeza Janše, ki je za veliko noč napisal celo tipkano stran dolg nagovor, na katerem je na dolgo in široko govoril o pomenu Boga in vere, tako da je vse skupaj spominjalo na pridigo s prižnice, je tokrat ostal nem.

Janša v Grosuplju
Janez Janša, mladost z rdečo petokrako zvezdo. Vir: Twitter

V ozadju pa je ta gromoglasni molk, ki vse pove o miselni strukturi današnjih oblastnikov spremljalo medijsko bobnenje SiOL-a ter provladnih portalov, ki so ponavljali staro zgodbo: da Osvobodilna fronta sploh ni bila osvobodilna, ampak »antiimperialistična«, da je bila v resnici usmerjena proti zahodnim državam, da je bila orodje komunističnega prevzema oblasti, da so bili komunisti zavezniki z okupatorji (zaradi »skupnega praznovanja 1. maja leta 1941«) in podobno.

Kar seveda ni res; res je, da je Sovjetska zveza sodelovala z Nemčijo, toda šele potem, ko so jo zahodne države izdale, zavrnile zavezništvo z njo in upale, da bo nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, zato je bil antiimperializem povsem upravičen, še toliko bolj ker so zahodne države pred tem izdale Španijo; res je, da se je med uporom zgodila tudi revolucija in da je bil rezultat enostrankarska oblast, toda še pomembneje je bilo, da je bila Slovenija osvobojena in skupaj z Jugoslavijo uvrščena med zmagovalke druge svetovne vojne.

In seveda ni res, da bi bili komunisti zavezniki z okupatorji – to so bili domobranci, ki so prisegli zvestobo Hitlerju, ne pa partizani, praznovanje 1. maja s strani komunistov ali članov NSADP, ki so zločinsko organizacijo lažno predstavljali za »delavsko stranko« pa še ni zavezništvo, pač pa zgolj nacistična prevara in nič več.

Za kaj torej gre pri tem prazniku?

In seveda ni res, da bi bili komunisti zavezniki z okupatorji – to so bili domobranci, ki so prisegli zvestobo Hitlerju, ne pa partizani.

Z Dnevom upora proti okupatorju, ki ga obeležujemo 27. aprila, se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije v Sloveniji v drugi svetovni vojni.

Za dan ustanovitve OF velja 27. april 1941, ko je bila na sestanku nekaterih politikov in kulturnikov v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Protiimperalistična fronta, ki so jo pozneje preimenovali v OF in pozvali k oboroženemu odporu.

Gre sicer za manjšo zgodovinsko pomoto, saj je po drugi svetovni vojni dolgo časa veljalo prepričanje, da je bil omenjeni sestanek 27. aprila 1941, medtem ko je bil dejansko verjetno dan prej.

V preteklih letih so ob Dnevu upora proti okupatorju, ki je dela prost dan, običajno pripravili državno proslavo, letos pa je ne bo, »ker je ni mogoče izvesti.«

Kar pa seveda ni povsem res – v Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) so v počastitev državnega praznika na njegov predvečer pripravili videoslovesnost, enako pa bi lahko naredila tudi država. Če bi želela.

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman je ob tem v nagovoru iz Marezig med drugim ocenil, da je negiranje Osvobodilne fronte in partizanskega boja tiščanje glave v pesek in poskus revidiranja polpretekle zgodovine, ki je kristalno jasna.

Prinesla je svobodo, samostojnost in samozavest narodu. Njena vizionarska gesla pa so vključevala tudi pravico slovenskega naroda do samoodločbe.

Zato sta OF in partizanski boj po Križmanovih besedah tudi temelj slovenske samostojnosti.

Malo je zgodovinskih primerov, ko bi predsednik države obžaloval, ker so mediji razkrili korupcijo in klientelizem v njegovi državi.

Borut Pahor bo na svoj tviter profil morda res še prilepil kakšen svoj umotvor, toda to po njegovem predvčerajšnjem nedostojnem opravičevanju korupcijskih ravnanj vlade ne bo pomenilo veliko.

Da je to res vlada vseh državljanov bi lahko dokazal le Janez Janša, če bi državljane nagovoril z enako dolgim, vsebinskim in pozitivnim nagovorom ob 27. aprilu, kot ga je imel ob velikonočnih praznikih.

Ampak to je seveda znanstvena fantastka.

Borut Pahor bo na svoj tviter profil morda res še prilepil kakšen svoj novi govor, toda to po njegovem predvčerajšnjem nedostojnem opravičevanju korupcijskih ravnanj vlade ne bo pomenilo veliko.

Razlika je res očitna: Ob Dnevu upora proti okupatorju smo z vrha vlade dobili le molk tistih, ki so bili najbolj glasni ob velikonočnih praznikih.

Ob verskem prazniku je imel Janez Janša polna usta Boga, ob državnem pa ni znal povedati prav nič pozitivnega o Dnevu upora proti okupatorju.

Kar je po svoje razumljivo.

Predsedniku vlade je potrebno priznati, da je vsaj iskren.

Očitno se ne more se iskreno veseliti uporu, ki je z oblasti odnesel tiste kolaborante z okupatorji, ki so njegovi idejni vzorniki.

Upor je namreč zmanjšal tudi vpliv cerkve, ki je v veliki meri sodelovala z okupatorjem kot tudi pristaše desnih političnih gibanj v Sloveniji, ki so pristali na kolaboracijo.

In zato Janez Janša danes molči.

In to kljub temu, da je nekoč, kot mlad komunist, zagovarjal odmiranje države in popolno podružbljanje ter s tem zagovarjal najbolj skrajne levičarske ideje, ki se jim je ob pogovorih z njim v vojaškem zaporu JLA čudil celo njegov zasliševalec Aleksandar Vasiljević.

Kar pa je po svoje nenavadno.

S tem molkom 27. aprila in glasnim nastopom pred 15 dnevi se Janez Janša namreč javnosti predstavlja kot nekakšen verski gorečnez, kot kristjan, kot pridigar, ministrant, ne pa kot nacionalni voditelj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke