REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iranska kriza razkrila čezatlantski razkol

Iranska kriza razkrila čezatlantski razkolBruselj je prešel na krizni režim, s sklicevanjem nujnih sestankov čez konec tedna. Vir: Posnetek zaslona, X

Medtem ko so se evropski voditelji v soboto po napadih ZDA in Izraela na Iran hitro odzvali na stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu, je kriza razkrila prelomnice znotraj Evrope – in čez Atlantik.

Ameriške in izraelske sile so v soboto zjutraj napadle iranske cilje.

Teheran se je odzval, kar je povečalo strah pred širjenjem požarov vojn po vsem Bližnjem vzhodu.

Bruselj se je hitro odzval.

Šefica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je opozorila, da so razmere »nevarne«, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poudarila, da je »izjemno pomembno« preprečiti nadaljnjo eskalacijo.

Tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metzola je pozvala k zadržanosti.

Vendar pa je bilo na nacionalni ravni sporočilo Evrope manj enotno.

Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so v skupni izjavi poudarile, da »niso sodelovale v teh napadih«, hkrati pa obsodile iranske protinapade in pozvale Teheran, naj poišče »rešitev s pogajanji«.

Po drugi strani pa je španski premier Pedro Sánchez obsodil ameriško-izraelsko operacijo kot »enostransko vojaško akcijo«, ki tvega ustvarjanje sovražnega svetovnega reda.

Češki premier Andrej Babiš je medtem zavzel nasprotno stališče in dejal, da Praga »stoji ob naših zaveznikih« ter opozoril, da iranske jedrske ambicije in njegova »podpora terorizmu« predstavljata grožnjo Evropi.

Nordijski in vzhodnoevropski voditelji so se osredotočili na varnost.

Švedski premier je opozoril na »resno eskalacijo« in poudaril, da je v interesu Evrope, da Teheran »nikoli ne bi mogel razviti jedrskega orožja«, hkrati pa pozval k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava.

Poljski premier Donald Tusk je dejal, da Varšava pozorno spremlja situacijo in se pripravlja na »različne scenarije«.

Vodja kijevskega režima Vladimir Zelenski se je odločil za prilizovanje Washingtonu, pohvalil odločnost ZDA in zatrdil, da »kadar koli obstaja ameriška odločnost, svetovni kriminalci slabijo«.

Evropsko stališče – ​​zlasti stališče Francije, Nemčije in Velike Britanije – je naletelo na oster odziv ameriškega senatorja Lindseyja Grahama, tesnega zaveznika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je poudarilo geopolitične napetosti, ki se zdaj širijo čez Atlantik.

»Reči, da sem razočaran nad skupno izjavo (Evropejcev) ... je milo rečeno,« je Graham zapisal na omrežju X.

Obtožil je Zahodno Evropo, da je »postala patetično mehka«, ter pozval evropske voditelje, naj podprejo prizadevanja za zoperstavljanje režimu v Teheranu.

Po drugi strani pa je iranskemu ljudstvu sporočil, da je Trump »slišal vaše krike« in da je »pomoč prispela v velikem številu«.

Nenavadno oster jezik izpostavlja, kako kriza na Bližnjem vzhodu hitro postaja pravi stresni test za čezatlantsko enotnost, čeprav evropske prestolnice poskušajo uravnotežiti podporo Washingtonu s pozivi k deeskalaciji.

Bruselj zdaj prehaja v krizni način.

Po vsej Evropi se kopičijo nujni sestanki.

Medtem ko iranski televizijski kanal Al Alam poroča, da je v ameriško-izraelskem napadu bila ubita tudi 14-mesečna vnukinja iranskega vrhovnega voditelja Zahra Mohammadi Golpayegani, vdova ajatole Alija Hameneja, Mansoure Khodjaste Bagherzadeh, pa je pozneje podlegla poškodbam, ki jih je utrpela v zračnem napadu, se sredi geopolitičnih pretresov evropski uradniki pripravljajo na spopad, ki bi lahko v prihodnjih dneh in tednih še bolj obremenil zahodno enotnost.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek