REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hrvate skrbi, da nimajo delujočih vojaških plovil (za obrambo Piranskega zaliva?)

Hrvate skrbi, da nimajo delujočih vojaških plovil (za obrambo Piranskega zaliva?)

Hrvaški novičarski portal Jutarnji.hr je danes poročal o »alarmantnem stanju v vojni mornarici«, katera že nekaj let ni prejela potrebnih sredstev za optimizacijo trenutnih plovil in nabavo novih.

Ni novih obalnih patruljnih čolnov

V letošnjemu letu bi morala splitska ladjedelnica Brodosplit končati gradnjo petih obalnih patruljnih čolnov za potrebe Hrvaške vojne mornarice (HRM), v skupni vrednosti 430 milijonov kun (skoraj 58 milijonov evrov).

A do danes hrvaška ladjedelnica ni izdelala niti prototipa, kaj šele celotno serijo petih plovil. 

A do danes hrvaška ladjedelnica ni izdelala niti prototipa, kaj šele celotno serijo petih plovil. Slednja so bila naročena z namenom zamenjave trenutnih plovil, ki izvirajo še iz časa nekdanje skupne republike.

Raketna topnjača, Petar Krešimir IV, hrvaška vojna mornarica

Pet raketnih topnjač, a ...

Na papirju hrbtenico vojne moči HRM predstavlja peterica raketnih topnjač, a od teh imata dve plovili probleme z radarskim sistemom, medtem ko ima topnjača Petar Krešimir IV pokvarjen glavni motor.

Poveljnik HRM, komodor Ivo Raffanelli, je nedavno opozoril, da hrvaška mornarica potrebuje kvalitetnejše čolne z boljšimi sposobnostmi, s katerimi »bi lahko odgovorili na naloge primarno v gospodarskem pasu«.

Poveljnik HRM, komodor Ivo Raffanelli, je nedavno opozoril, da hrvaška mornarica potrebuje kvalitetnejše čolne z boljšimi sposobnostmi, s katerimi »bi lahko odgovorili na naloge primarno v gospodarskem pasu«. Torej v pasu, kamor spada tudi Piranski zaliv, katerega polovico se Hrvati oklepajo.

Raffanelli je prav tako dejal, da potrebujejo tudi plovila, ki so bolj avtonomna in lahko plujejo tudi dovolj stran od obale, da so zmožna sodelovati v operacijah Nata in EU v Sredozemlju.

NoCGV Alesund, Norveška, vojna mornarica, patruljni čoln

Norveška ladja?

Konec lanskega leta naj bi Norveška ponudila Hrvaški svojo ladjo NoCGV Ålesund, katero so zgradili leta 1996, a so jo že odstranili iz aktivne uporabe. Ladja, ki je oborožena z Boforsovim 40-milimetrskim topom in več (puško)mitraljezi in ima 23 članov posadke, je zmožna delovati stran od obale.

Hrvaško obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ustanovili strokovno skupino, ki preučuje smotrnost nakupa te ladje, kar bi bilo lahko realizirano med letoma 2021 in 2024. 

Hrvaško obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ustanovili strokovno skupino, ki preučuje smotrnost nakupa te ladje, kar bi bilo lahko realizirano med letoma 2021 in 2024. Na ministrstvu so še pojasnili, da je splitski prototip trenutno v peti (od šestih) stopnji gradnje: končnem opremljenju plovila na morju.

V prvi polovici letošnjega leta pričakujejo prve poizkusne plovbe, kar je skoraj dve leti pozneje od pogodbenih določil. Taka zamuda je pripisana spremembi zahtev med samo gradnjo, menjavi projektne dokumentacije in tehničnim problemom med gradnjo, s čimer je tudi narasla cena projekta.

raketna topnjača, Vukovar, hrvaška vojna mornarica, rakete

Modernizacija

Poleg naročenih plovil v Splitu je HRM poskušala tudi modernizirati tri raketne topnjače. Tako so na omenjenemu Petru Krešimirju IV konec leta 2016 vgradili navigacijski radar ter istočasno rekonstruirali del jamborja. A nato so ugotovili, da ne morejo izmeriti vibracije jamborja ter posledično ne morejo aktivirati radarja (in ga preizkusiti). Za nameček, pa se jim je nato pokvaril še glavni motor na plovilu.

Po poročanju Jutarnjiga bo zamenjava (oz. popravilo motorja) trajala kar leto in pol, kar pomeni da vsaj do polovice leta 2019 ta raketna topnjača ne more pluti.

Po poročanju Jutarnjiga bo zamenjava (oz. popravilo motorja) trajala kar leto in pol, kar pomeni da vsaj do polovice leta 2019 ta raketna topnjača ne more pluti.

Organizacija HRM

Hrvaška vojna mornarica, katere poveljstvo se nahaja v Splitu, ima trenutno sledečo strukturo:

a) Poveljstvo HRM,
b) Poveljniška četa,
c) Flotilja RHM, katero sestavljajo poveljstvo, divizion za površinsko delovanje, divizion za podporo, protiminski divizion in odred rezidenčnih čolnov,
d) Obalna straža (poveljstvo in dva diviziona),
e) Bataljon obalne službe nadzora in obveščanja,
f) Središče za usposabljanje in
g) Pomorska baza Split.

Pomorske  baze se nahajajo v Pulju, Šibeniku, Splitu in na Pločah.

V sestavi HRM se nahajajo: tri raketne topnjače jugoslovanske (oz. hrvaške) izdelave, dve raketni topnjači finskega porekla, štiri patruljni čolni, ena šolska ladja, ena reševalna ladja, ena minolovka, šest desantnih plovil, ena pomožna (transportna) ladja, dve motorizirani jahti, trije čolni za potaljače, dva pristaniška vlačilca in dve šolski jahti.

hrvaški mornarji, hrvaška vojna mornarica

Proti Ankaranu in Triglavu

Ne glede na probleme, s katerimi se ubadajo hrvaški pomorščaki, je njihov pomorski arzenal neprimerno večji in močnejši kot slovenski.

Slovenska vojska lahko naproti hrvaškim plovilom pošlje le večnamensko patruljno ladjo Triglav in patruljni čoln Ankaran.

Slovenska vojska lahko naproti hrvaškim plovilom pošlje le večnamensko patruljno ladjo Triglav in patruljni čoln Ankaran.

Triglav, katerega smo dobili na podlagi poplačila klirinškega doba iz obdobja Jugoslavije, bi moral biti prvotno opremljen kot raketna topnjača, a so se nato odgovorni odločili za bistveno šibkejšo oborožitev (le avtomatski top 30 mm ter (puško)mitraljezi).

Lanskega marca so državljani že predlagali vladi, da naj Triglavu zagotovi dodatno oborožitev (v obliki topa kalibra 76 mm ter protiladijskih raket), kot tudi da bi bilo potrebno organizirati topniško-raketno enoto obalne obrambe.

triglav, ankaran, slovenska vojska, mornarica

Diplomacija, ne vojna

Lahko le upamo, da se hrvaška in slovenska plovila ne bodo nikoli spopadli v Piranskem zalivu (oz. Jadranskem morju), ne glede na grožnje s strani hrvaškega državnega vrha in nekaterih hrvaških vojnih veteranov.

Nenazadnje sta obe državi članici Evropske unije in Nata, kar naj bi tudi pripomoglo k bolj učinkoviti diplomatski rešitvi hrvaškega zavračanja sodbe arbitražnega sodišča.

Nenazadnje sta obe državi članici Evropske unije in Nata, kar naj bi tudi pripomoglo k bolj učinkoviti diplomatski rešitvi hrvaškega zavračanja sodbe arbitražnega sodišča.

Po drugi strani pa tudi ne bi bilo prvič, da sta dve članici Nata v medsebojnem vojnem stanju; kot npr. Grčija in Turčija.