Hrvaški analitiki ne pričakujejo sprememb v politiki Zagreba do Slovenije

Ne gre pričakovati, da bo nova hrvaška vlada spremenila politiko do Slovenije, je za STA ocenil komentator reškega časnika Novi list Denis Romac. Za reševanje odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo manjka predvsem politične volje, pa je ocenila zagrebška strokovnjakinja za mednarodne odnose Lidija Čehulić Vukadinović.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je pred kratkim izjavil, da je Hrvaška v preteklih 25 letih vodila dosledno politiko, ko gre za vprašanje meje s Slovenijo. V pogovoru za časnik Delo je tudi ocenil, da na Hrvaškem ni bilo razhajanj med pozicijo in opozicijo.

Romac meni, da je ta izjava Erjavca o doslednosti hrvaške politike lahko posledica iluzije, da se bo s spremembo vlade v Zagrebu pojavila priložnost za spremembo odločitve Hrvaške glede izstopa iz arbitraže in vrnitev v arbitražni postopek. Erjavčeva ocena je bila izrečena pred nedavnim obiskom hrvaškega zunanjega ministra Davorja Iva Stierja v Ljubljani.

Hrvaški novinar je prepričan, da bo Hrvaška v vsakem primeru vztrajala pri svoji smeri, ko gre za reševanje spora s Slovenijo, še posebej pri arbitraži. Spomnil je, da je tudi Stier pred Erjavcem izjavil, da je arbitraža "passe".

Romac je dodal, da je izstop Hrvaške iz arbitražnega sporazuma s Slovenijo eden redkih konsenzov hrvaškega sabora ter da so na Hrvaškem na oblasti tisti, ki so bili neposredni pogajalci pri sprejetju arbitražnega sporazuma - to je bil osebno tudi Stier.

Izpostavil pa je, da je Hrvaška dosledna pri svoji nedoslednosti, kot na primer pri uporabi načela uporabe katastrskih meja v sporu o meji ne le s Slovenijo temveč tudi s Srbijo. "Meje katastrskih občin veljajo kot načelo za razmejitev ob Muri in Donavi, ne pa ob Dragonji", je spomnil.

Menil, da je za spore o meji, ki jih ima Hrvaška tudi z BiH, Črno goro in Srbijo, ključna usoda arbitražnega sporazuma s Slovenijo.

"Z nasprotovanjem arbitražnemu sporazumu se Hrvaška bojuje tudi proti uveljavitvi tega sporazuma v sporih, ki jih ima z drugimi svojimi sosedami. Tega si Zagreb ne želi, ker dojema arbitražni sporazum kot rezultat političnega izsiljevanja. Medtem Slovenija poskuša rešiti sporazum ravno z vztrajanjem pri načelu, da mora arbitraža postati evropski model za reševanje podobnih sporov v regiji," je še povedal.

Po njegovih besedah si Hrvaška želi svoje spore o meji s sosedami urejati dvostransko ali na mednarodnih sodiščih, kot je Meddržavno sodišče v Haagu, ker pričakuje, da na tem sodišču ne bo nobenih nezaželenih "kreativnih rešitev", kot so možne v arbitražnem sporazumu.

Zagreb in Ljubljana bi morala do rešitev za vsa odprta vprašanja priti v medsebojnih pogovorih, a primanjkuje politične volje na obeh straneh, pa je za STA izjavila profesorica na zagrebški fakulteti za politične vede Čehulić Vukadinovićeva.

"Pokazalo se je, da večina vsiljenih rešitev ni dobra v mednarodnih odnosih, posebej za male države. Če Hrvaška in Slovenija nista zmožni sami rešiti svojih problemov, je težko pričakovati, da bo mednarodna skupnost pomagala priti do rešitve, s katero bi bili vsi zadovoljni," je izjavila.

Izpostavila je, da je arbitraža drag postopek, ki nikogar ne obvezuje, le kaže, da sprti strani nimata "ne volje ne pameti", da bi sami rešili dvostransko vprašanje. Po njenem mnenju mednarodni strokovnjaki nikakor ne morejo poznati stanja na Hrvaškem in v Sloveniji bolje kot njihovi hrvaški in slovenski kolegi.

"Potrebna je samo dobra politična volja, saj ne meja ne Ljubljanska banka, niti nuklearka Krško niso tako veliki problemi, kot jih politiki poskušajo predstaviti, da jih ne bi bilo možno rešiti v dvostranskih pogovorih v obojestransko zadovoljstvo," je dejala.

"O doslednosti hrvaške politike bodo svoje povedali državljani, dejstvo pa je, da Hrvaška ne rešuje sporov, ki jih ima po razkroju nekdanje skupne države z vsemi sosednimi državami," je še dejala Čehulić Vukadinovićeva.