Golobova vlada: Ukrajinskih beguncev, sposobnih za vojaško službo, iz Slovenije ne bomo prisilno vračali v Ukrajino!

V zadnjem času se je na družbenih omrežjih pojavilo več poročil o tem, da naj bi v nekaterih državah Evrope pričeli iskati in vračati v Ukrajino begunce, sposobne za vojaško službo.

V nekaterih državah, na primer v Poljski, k mobilizaciji ukrajinskih beguncev pozivajo celo javno.

V zvezi s tem nas je zanimalo, kakšno je ali bo do tega vprašanja stališče Slovenije?

Oziroma - ali bo tudi Slovenija vračala za vojaško službo sposobne ukrajinske državljane v Ukrajino ali ne?

Prizor iz Evropskega parlamenta je medtem pokazal, da ukrajinski predsednik še vedno ne popušča in ni pripravljen na iskanje diplomatskih rešitev, medtem ko Ukrajinci na frontah še vedno umirajo, na kar je opozoril poslanec Mick Wallace.

It was fairly depressing listening to Zelensky in the #EuropeanParliment saying nothing while he prompted when the MEP's should clap. He said nothing about looking for Diplomacy + Dialogue to bring about Peace - Meanwhile the less privileged Ukrainians continue to die... pic.twitter.com/Ez1i2kwc4X

— Mick Wallace (@wallacemick) February 11, 2023

Zanimalo nas je tudi, ali bo v primeru prisilnega vračanja ukrajinskih beguncev iz članic Evropske unije vlada pod taktirko premierja Roberta Goloba to žegnala ali temu nasprotovala?

Na to vprašanje sicer nismo dobili odgovora.

Vprašanja smo zastavili Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, odgovorili pa so nam iz Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

Janšisti in klerofašisti bi nas pa še kar poslali v vsako vojno zapravljat denar, in predvsem življenja.

— gregor preac (@GPreac) February 11, 2023

Takole so nam odgovorili: »Slovenija je pogodbenica Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in pripadajočega Protokola (1967), iz katere izhaja načelo nevračanja. Ta določa, da se begunca ne sme prisilno vrniti na ozemlje, kjer bi bilo njegovo življenje ogroženo.

Ukrajina zaenkrat velja za ogrožajoče okolje. Pogoji prepovedi odstranitve beguncev iz Republike Slovenije so določene tudi z Zakonom o mednarodni zaščiti (ZMZ-1, 36. člen), ki določa, da se tako vlagatelje namere kot prosilce za mednarodno zaščito ne sme odstraniti v izvorno državo. Prav tako se v izvorno državo ne sme vrniti osebo, ki ji je priznana mednarodno zaščita. Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite.

Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi.«

»Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.

Večina državljanov Ukrajine je v Sloveniji vložila prošnjo za začasno zaščito in le-to v skladu z določili Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb tudi pridobila.

Po tem, ko bo državljanom Ukrajine začasna zaščita prenehala bo urad vladi predlagal ukrepe, potrebne za izvajanje prostovoljne vrnitve.«

Damn cocaine!..

pic.twitter.com/asdl2I1kOM

— Vera Van Horne (@VeraVanHorne) February 10, 2023

Glede na zapisano torej kaže, da so begunci iz Ukrajine v Sloveniji – tu jih je okoli 8500 – razmeroma varni.

Viktor Orban being that one guy from that one historical photo. pic.twitter.com/U5Ra7fCn6N

— Donbass Devushka (@PeImeniPusha) February 10, 2023

Vendar to ne bo dovolj, če se bodo prisilna vračanja izvajala v drugih državah EU ali celo povsod po Evropi.

Zaveza Slovenije, da bo temu nasprotovala tudi na ravni EU in da bo to vprašanje tudi sprožila na ravni EU bi bila zato nujna.

Slovenija je pogodbenica Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in pripadajočega Protokola (1967), iz katere izhaja načelo nevračanja. Ta določa, da se begunca ne sme prisilno vrniti na ozemlje, kjer bi bilo njegovo življenje ogroženo.

Zanimive infografike o ukrajinskih beguncih v državah Evropske unije V Estoniji, na Češkem in Poljskem je beguncev iz Ukrajine že 4 do 5 odstotkov celotnega prebivalstva teh držav. pic.twitter.com/NjdFYR3c4w

— cebelica (@cebelica4) February 10, 2023

Potrebno bi bilo ugotoviti, na kakšni podlagi posamezne države v Evropi neposredno izvajajo prisilne mobilizacije ukrajinskih beguncev ali pa vsaj pomagajo ukrajinskim oblastem pri postopkih registracije in mobilizacije za boj sposobnih beguncev v tujini.

Toda tega odgovora od slovenske vlade žal še vedno nismo dobili.