REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Golobova »Osma seja« in »Noč dolgih nožev« hkrati: S »čistko stranke« bliskovito od Svobode do diktature

Golobova »Osma seja« in »Noč dolgih nožev« hkrati: S »čistko stranke« bliskovito od Svobode do diktatureFührer Golob po uspešnih rezih v lastni stranki? Fotomontaža: Insajder
Slovenija je znova doživela - partijsko čistko. Takšni postopki ne obljubljajo nič dobrega državi, ki jo vodi avtoritarni Golob in katerega največja konkurenca je - nič manj avtoritarni Janša.

Slovenska javnost je dan in večer pred »dnevom suverenosti« preživela prikovana pred elektronske medije in kakor nekoč, ko je v času socializma na sejah različnih partijskih organov peščica politikov odločala o usodi države – spremljala zasedanje sveta največje vladne stranke, Gibanja Svobode (GS).

Morda ni naključje, da je do seje je prišlo samo dan po uničujočem nastopu nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ki je pojasnjevala, kako je predsednik aktualne vlade nezakonito od nje zahteval, da ljudi meče iz službe ter odstranitev janšistov, ki ga zakonodaja ne dopušča.

Na podoben način je pritiske nanj opisal tudi nekdanji v. d. direktorja policije Boštjan Lindav.

Ob vsem skupaj premier Robert Golob, ki je od ljudstva zahteval in na referendumu dobil dovoljenje, da razširi število ministrstev že napoveduje krčenje ministrstev, torej to, kar je pred tem napovedovala kot nujno že stranka SDS.

Gre za še en strel v lastno koleno in dokaz nezmožnosti predvidevanja, kar je usodna napaka vsakega predsednika vlade.

Kaže pa tudi, da ima Golob zaradi brutalnega ravnanja s sodelavci težave pri iskanju novih ministrov.

Istočasno je pricurljala še vest, da je predsednik vlade poskušal nezakonito vplivati na datum aretacije »ruskih vohunov«, da ta ne bi pokvarila »trojnega referenduma« - čeprav sploh ni jasno, kako bi ta dva dogodka lahko bila povezana.

Nato je prišla tudi novica, da je predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob dejal, da Urška Klakočar Zupančič vendarle ostaja predsednica Državnega zbora, a se umika z mesta podpredsednice stranke.

Največje presenečenje pa je bilo Golobovo oznanilo, da so na seji sveta iz stranke GS izključili poslanko Mojco Šetinc Pašek in Roberta Pavšiča.

Kaj naj bi oba člana GS storila tako hudo narobe, je pri tem ostalo povsem nejasno, predsednik vlade pa ju je posredno obtožil, da »zabijata avtogole« lastni stranki.

In pri tem (znova) opomnil zbrane novinarje in javnost, da je prav ta stranka pred letom in pol z oblasti odnesla stranko Janeza Janše.

Na koncu se je izkazalo, da naj bi nekdanjo novinarko RTV SLO Mojco Šetinc Pašek (ki ji je bilo zaupano tudi vodenje parlamentarne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje strank s strani vladnih podjetij v času vladavine Janeza Janše) s položaja odnesla objava na omrežju X, v kateri je kritizirala predvideno porabo dveh milijonov evrov za resničnostni šov o življenju slovenskih vojakov, ki ga je lansiral njen strankarski kolega in obrambni minister Marjan Šarec.

Pri tem se Mojca Šetinc Pašek pred obtožbami in ekspresno izključitvijo ni mogla zagovarjati niti pred organi stranke, pač pa je bila o odločitvi organov stranke obveščena naknadno - menda po telefonu.

Razlogi za odstavitev Pavšiča, nekdanjega vplivnega poslanca LMŠ in vodje kabineta predsednice parlamenta Klakočar Zupančičeve so prav tako nejasni, očitno pa je bil kolateralna žrtev spora med predsednikom vlade in predsednico parlamenta.

Premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob je v isti sapi v izjavi za TV Slovenija zatrdil, da ni bilo na seji stranke sploh nobene razprave o tem, da predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ne bi bila več predsednica DZ, čeprav so v javnost pricurljale informacije, da naj bi to od nje že prej javno zahteval.

Urška Klakočar Zupančič je pokazala določeno javno nasprotovanje odločitvi predsednika vlade, da zamenja ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko, kritična pa je bila tudi do načina sprejemanja zunanjepolitičnih odločitev vlade.

Bežan in Šinkova sta bili zato v veliki meri, tako se vsaj zdi, žrtvi nasprotovanja Golobove partnerice Tine Gaber, ki je v svojem boju za zaščito živali (nutrij, medvedov in drugih) ob odločitvah ministrstev in vlade prišla v konflikt z obema ministroma.

To je bilo očitno dovolj za popolno ohladitev odnosov med obema.

Namen Gibanja Svoboda, največje stranke v vseh pogledih, je, da je enotna, in da »v njej enotno ne samo mislijo, ampak tudi enotno delujejo«, je poudaril Golob.

Urška Klakočar Zupančič očitno ni bila zamenjana le zato, ker niti Golob nima 46 glasov, potrebnih za njeno zamenjavo, saj jih ima njegova stranka le 41.

Se je pa Urška Klakočar Zupančič odločila, da zapusti funkcijo podpredsednice stranke GS (menda zaradi »preobremenjenosti«), na tem mestu pa jo je nadomestila rosno mlada poslanka Sara Žibrat.

Vse to pa se je zgodilo po seriji drugih zamenjav, zato so posledice tega dogajanja bolj dramatične.

Golob je namreč že pred tem zamenjal tudi svoja dva ministra - ministra za naravne vire in prostor Uroša Bežana, čeprav ni bilo velikih pripomb na njegovo delo in ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko, ki prav tako ni naredila nič takšnega, kar bi zahtevalo tako drastičen ukrep.

Bežan in Šinkova sta bili zato v veliki meri, tako se vsaj zdi, žrtvi nasprotovanja Golobove partnerice Tine Gaber, ki je v svojem boju za zaščito živali (nutrij, medvedov in drugih) ob odločitvah ministrstev in vlade prišla v konflikt z obema ministroma.

In tako kaže, da je bil ob padcih ministrov iz vrst Gibanja Svobode upravičen le odstop Sanje Ajanović Hovnik, ki je bila ujeta s »prsti v marmeladi« oziroma pri okoriščanju svojih prijateljic in tesnih družinskih članov ter posredno tudi sebe s proračunskimi viri.

Vse bolj se kaže, da stranko GS vodi avroritarno, predsednik vlade pa se odloča hipno in pod vplivom nekaterih vplivnih žensk v svoji okolici, predvsem generalne sekretarke Vesne Vuković in partnerice Tine Gaber, pri čemer so na njuni listi za odstrel pogosto druge vplivne ženske iz stranke, zaradi česar dogajanje spominja na nekakšen politično-ljubezenski ženski ravs.

Vse to na delovanje Golobove vlade in največje vladne stranke meče zelo slabo luč. Vse bolj se kaže, da stranko GS vodi avroritarno, predsednik vlade pa se odloča hipno in pod vplivom nekaterih vplivnih žensk v svoji okolici, predvsem generalne sekretarke Vesne Vuković in partnerice Tine Gaber, pri čemer so na njuni listi za odstrel pogosto druge vplivne ženske iz stranke, zaradi česar dogajanje spominja na nekakšen politično-ljubezenski ženski ravs.

Da je predsednik vlade precejšen kolerik, ki ne trpi niti najmanjšega nestrinjanja, se je pokazalo že večkrat doslej.

Najprej s tem, ko je preko noči kot prvo »odžagal« svojo kandidatko za predsednico države Marto Kos.

Nato je nepričakovano, ob nekaj težjih vprašanjih, jezno prekinil intervju za ljubljanski Dnevnik.

Sledili so pritiski na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in direktorja Policije Boštjana Lindava, nato pa še zelo zapoznel odstop nekdanjega ministra za zdravstvo Danijela Bešića Loredana, ki mu je predolgo zaupal in s tem pokazal pomanjkljivost svojega vodenja.

Golob in strankarski kolegi so sicer tudi po odločitvi sveta stranke GS ob zadnjih izključitvah dveh svojih vidnih članov glasno zatrjevali, da je bila stranka pri odločitvah »enotna«.

Toda ta enotnost očitno pomeni, da v stranki, ki se razglaša za luč svobode, predsednik vlade ne trpi niti najmanjšega nasprotovanja in celo vzdržan glas, na primer predsednice Državnega zbora, vidi kot nekaj nedopustnega.

»Tako da se marsikdaj človek sprašuje, od kje mediji dobivajo informacije, ker se potem večkrat izkažejo, sploh ko gre za Svobodo, za neresnične. Tudi o mojem odstopu sem že dostikrat bral v medijih, ampak tega filma Janez Janša ne bo videl,« je dejal Golob (tvit zgoraj).

Tega filma pa Janši ne bo potrebno niti videti, kajti z omenjenim ravnanjem se je Robert Golob ob svojem praktičnem delovanju tako zelo približal praksi odločanja in delovanja Janeza Janše, da mu bo to med volivci zagotovo odneslo podporo.

Anketi Dnevnika in Dela (spodaj) kažeta na precejšenj padec podpore stranki Gibanje Svoboda. Vir: Posnetek zaslona

To dokazuje tudi izjava izključene Mojce Šetinc Pašek, ki je za MMC dejala: »Prišla sem na svet stranke in pred začetkom sta me dva člana izvršilnega odbora, Peter Majerle, ki je namestnik generalne sekretarke Vesne Vuković, in predsednik podmladka Matej Grah, obvestila, da naj bi predsednik stranke začel postopek moje izključitve iz stranke. Ko sem vprašala, kaj je razlog, sta mi dejala, da bom dobila po pošti obrazložitev, na katero lahko odgovorim.

Na dan, ko je Golob izvajal čistko v Svobodi so v SDS molčali, kajti glavno pravilo spopadov je, da nasprotnika ne smeš motiti, ko dela napake.

Nato sem izvedela po televiziji, da sem že kar izključena, ne da bi mi bili predočeni razlogi za izključitev.

Po svetu stranke so me klicali posamezni člani sveta in mi razlagali, češ da naj bi bili razlogi za mojo izključitev pravzaprav neko uhajanje informacij novinarjem, kar smatram za klevete, laži in obrekovanja, ki jih je zbrala generalna sekretarka Vesna Vuković. Če je razlog moje izključitve moja nedavna izjava v povezavi s politično integriteto in odgovornostjo, me zelo čudi, da stranka in njen predsednik te vrednote ne delita z mano.«

Dodala je, da še ne ve, kakšna bo njena prihodnost v DZ-ju. V odzivu za STA je nato dodala, da način izključitve brez pojasnila, razprave in pravice do zagovora po njenem mnenju kaže na »porazno stanje in tudi siceršnje razumevanje notranje demokracije v stranki.«

Na dan, ko je Golob izvajal čistko v Svobodi so v SDS molčali, kajti glavno pravilo spopadov je, da nasprotnika ne smeš motiti, ko dela napake.

Zvečer pa so najbrž odpirali šampanjce, kajti Janšev film o padcu Golobove vlade je sedaj skorajda že posnet, čaka se le še na Šarčevo »postprodukcijo.«

To kažejo tudi ankete javnega mnenja, kjer je SDS že krepko prehitela GS.

Vox populi, Delo, oktober 2023
Vir: Vox populi, Delo, oktober 2023, posnetek zaslona

Stranka Svoboda se je namreč pogosto razglašala za bolj svobodno od Janševe stranke SDS, za stranko pluralizma, tolerance, stranko, ki omogoča izmenjavo mnenj in podobno.

Z brutalno čistko, s katero je zagotovo ogroženo tudi delovanje komisije, ki preiskuje prav morebitne nečednosti stranke SDS ob poslovanju z državnimi podjetji pa je to obdobje končano.

Samo dan potem, ko je Tatjana Bobnar dejala, da predsednik vlade tiste, ki ne opravijo naloge po šestih mesecih »vrže čez ramo in niti ne pogleda več«, se je Golob tudi javno predstavil v prav takšni luči.

Pri tem je predsednik GS glasno poudarjal »enotnost« stranke in obtoževal strankarske kolega zaradi metanj polen pod noge v stilu iskanja »notranjih sovražnikov«, kar je bila doslej značilnost stranke SDS, ne pa Gibanja Svobode.

Retorika, s katero je nastopil Robert Golob je dokazovala, da se je pravkar zgodila partijska »čistka« in da je Slovenija doživela nekakšno mini, a na srečo manj brutalno različico znane »Osme seje« in »noči dolgih nožev« skupaj.

Na zelo podoben način je bila namreč 23. in 24. septembra leta 1987 organizirana 8. seja CK ZK Srbije, na kateri je srbski šef tedanje partije konsolidiral svojo oblast ter uspešno »diferenciral« vse svoje idejne nasprotnike. Mimogrede, prvi med diferenciranimi - Ivan Stamobilić, do »Osme seje« visoki funkcionar Zveze komunistov Srbije in predsednik predsedstva SR Srbije, je bil 13 let pozneje, tik pred predsedniškimi volitvami septembra 2000 na katerih je bil protikandidat Slobodanu Miloševiću, ubit v grozljivem atentatu.

Janša in njegov politični mentor
Protestniki so pred dvema letoma tako karikirali Janšo, kot Slobodana Miloševića, a danes po podobnih metodah posega tudi - Robert Golob... Vir: Insajder.com

Srbija se je usmerila v bolj nacionalistično politiko, to pa je sprožilo in pospešilo podobne procese po vsej tedanji, pozneje razpadli državi SFRJ.

Retorika, s katero je nastopil Robert Golob je dokazovala, da se je pravkar zgodila partijska »čistka« in da je Slovenija doživela nekakšno mini, a na srečo manj brutalno različico znane »Osme seje« in »noči dolgih nožev« skupaj.

Na podoben, a še bolj nasilen način je Noč dolgih nožev (nemško: Nacht der langen Messer) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30. junija na 1. julij 1934, ki so ga izvedle enote Schutzstaffel.

Ime je akcija dobila po refrenu ene najbolj priljubljenih koračnic SA. To koračnico so pripadniki rjavosrajčnikov (kot so se imenovali pripadniki SA) prepevali za uvod v množične pretepe. Refren se je glasil: »Nabrusili bomo dolge nože na robovih pločnikov.«

Pokol vodij SA je zato dobil ime noč dolgih nožev. V akciji je življenje izgubilo najmanj 85 ljudi, skupno pa naj bi jih po množičnih aretacijah pobili še več sto.

In to je bil uvod v diktaturo.

Na tej fotografiji (posnetek levo) iz leta 1920 Trocki s kapo stoji poleg Lenina, ki govori s tribune. V poznejši različici (desno) Trockega ni nikjer. Trocki je bil leta 1929 izgnan iz ZSSR, vendar je nadaljeval svoj politični boj proti Stalinu iz tujine, preden ga je leta 1940 ubil gruzijski atentator. Bodo v Gibanju Svoboda posegli po podobnih metodah retuširanja zgodovine? Vir: realhistoricphotos.com, posnetek zaslona

Golobova »čistka« sicer (še) ni bila enako brutalna in je ostala le na ravni izključitev iz stranke GS.

Toda brutalni politični rezi s takojšnjo izključitvijo poslancev zaradi njihovih (celo upravičenih) pripomb glede dela drugih ministrov, iskanje »notranjih sovražnikov«, ki kalijo »enotnost« GS in poskus odstavitve predsednice Državnega zbora zaradi vzdržanega glasu ter zamenjave ministrov na podlagi nejasnih in neutemeljenih razlogov bolj spominjajo na čistke iz časov nacizma ali stalinizma, kot pa na odločanje v demokratični državi.

Ker je del teh odločitev zelo verjetno nastal tudi zaradi osebnih kapric partnerice šefa vlade Tine Gaber in vplivne sence iz ozadja - Vesne Vuković, generalne sekretarke Svobode, takšni postopki ne obljubljajo nič dobrega Sloveniji, ki jo vodi avtoritarni Golob in katerega največja konkurenca je - nič manj avtoritarni Janša.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek