Glasovanje o ustavni obtožbi dokazalo, da v DZ potrebujemo še poslanca Romov in manjšin nekdanje Jugoslavije

Prvič v zgodovini Slovenije se »manjšinca« opredeljujeta ob ključnih vprašanjih obstoja vlade.

Zato je napočil čas, da se preneha diskriminacija Romov in manjšin iz republik nekdanje Jugoslavije.

Ni razlogov, da bi bile diskriminirane manjšine, ki jih je več kot 10-krat več kot Madžarov in Italijanov, ki živijo na Slovenskem, pa se jih v tej državi nič ne vpraša - kaj šele, kdo bo sestavljal ali še naprej vodil vlado.

In to ima za njih, pa tudi za vse nas, kot vidimo prav sedaj - katastrofalne posledice.

PRS se bo zdaj lažje opredelil in verjetno dejal, da je potrebno izzid današnjega glasovanja spoštovati.

Mu lahko nekdo pošlje story na instagram, da 44 tudi ob podpori obeh predstavnikov manjšine ni 46?

Morlna avtoriteta...Ah ja, žal ne eno ne drugo.

— Edis Rujovic (@EdisRujovic) May 26, 2021

Hkrati je nedemokratično, saj oblast velik del prebivalstva, ki si zaradi položaja manjšine zasluži posebne pravice enostavno ignorira in diskriminira.

In to tako, da imamo v državi neenake in bolj enake manjšine.

Sramotno in nedopustno.

Zdi se primeren trenutek, da ponovim tvit izpred meseca dni: morda bi bilo za razmisliti, ali je prav, da imata poslanca manjšin glasovalno pravico o čisto vseh vprašanjih. Nekateri sodržavljani so tako več kot dvojno zastopani v parlamentu v primerjavi z drugimi.

— Orleanska (@Orleanska1) May 4, 2021

V poslanskih skupinah so se po zavrnitvi predloga ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo sicer odzvali različno – v vladnih strankah in njihovih podpornicah so se veselili, v opoziciji pa so bili kritični.

Toda nov trenutek je nastopil tedaj, ko so poslanci LMŠ jasno dejali, da se je zdaj dokončno pokazalo, da sta poslanca narodnih manjšin postala jeziček na tehtnici manjšinske vlade, ki ji »rešujeta vse, kar predlaga v DZ.«

Gre resnično za nov položaj, ki ga v Sloveniji nismo bili vajeni.

Doslej je namreč v več desetletnem obstoju parlamentarne demokracije v neodvisni Sloveniji veljalo, da se poslanca manjšin pri ključnih odločitvah, ko gre za biti ali ne biti vlade ne opredeljujeta, pač pa te odločitve prepuščata ostalim slovenskim strankam.

Volilcu narodnih manjšin oddajo 2 glasiva. Z enim tako kot mi ostali izvolijo 88 poslancev, 2 poslanca pa izvolijo manjšinci dodatno.

— Frenk Mate  (@FrenkMate) May 27, 2021

Pri vseh ostalih tekočih vprašanjih pa sta bila običajno na strani vlade.

Toda to se je sedaj spremenilo.

Na sredinem večernem glasovanju je bilo navzočih 87 poslancev. Za ustavno obtožbo premierja Janeza Janše je glasovalo 42 poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP).

Proti je bilo 44 poslancev koalicijskih SDS, NSi in SMC ter opozicijske SNS, dva poslanca DeSUS in - poslanca manjšin.

Toda ključna je prav ugotovitev, da sta poslanca manjšin v zadnjem času opustila svojo tradicionalno nevtralno vlogo in pričela tudi v prelomnih trenutkih igrati vlogo jezička na tehtnici.

Kdaj se mislite začeti pogovarjati o spremembi ustave, ki bi odpravila uzakonjeno korupcijo, imenovano “manjšinska poslanca”?

— anarh M (@anarhistM) May 27, 2021

Glede na to, da se vladna SDS naslanja na pomoč sosednje Madžarske, ki z velikimi denarnimi sredstvi financira tudi madžarsko manjšino v Sloveniji, je očitno, da ima to velik vpliv tudi na delovanje vsaj enega manjšinskega poslanca.

To bo imelo najbrž slabe dolgoročne posledice tudi za položaj manjšin, ki ne bi smele delovati kakor transmisija sosednjih držav in bi zato poslanca manjšin ključne odločitve morala prepustiti slovenskim strankam.

Toda to se prvič v zgodovini - ne dogaja.

Podobno velja v primeru italijanskega poslanca, ki je prav tako pričel vneto podpirati aktualno vlado.

Pri tem ima v Sloveniji tudi italijanski poslanec zelo privilegiran položaj.

Na to je opozoril tudi poslanec Jani Möderndorfer, ki je poudaril, da se je pokazalo tudi to, kdo je del koalicije in kdo opozicije.

Sramota, da sta manjšinska poslanca jeziček na tehtnici, le kaj jima je obljubil baby orban.

— Tjaša Zavrh - Zombi (@TjasaZavrh) May 26, 2021

»Prvič v zgodovini sta se tako Italijan kot Madžar opredelila do tega, kaj bosta počela. Bosta jeziček na tehtnici,« je izpostavil Möderndorfer.

Toda za takšen položaj so krivi tudi tvorci slovenske ustave. Da se privilegiranim manjšinam omogoči lažji dostop do Državnega zbora je bila njihova odločitev.

Toda še huje je, da se je pri tej rešitvi nekatere manjšine - diskriminiralo. In ta diskriminacija traja že 30 let.

Že po sedanji ustavni rešitvi je namreč tako, da romska manjšina nima poslanca v parlamentu.

Romi so ob tem celo v najslabšem socialnoekonomskem položaju v državi.

Na to vztrajno opozarjajo tudi Romi sami.

Predstavnika manjšin načeloma nočeta biti "jeziček na tehtnici".
Je pa vsekakor možno, da ju prepričajo.

— Andrej Arh (@AndrejArh) May 18, 2021

Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je že leta 2013 tedanjega predsednika parlamenta seznanil o perečih vprašanjih politične participacije Romov v Sloveniji in hkrati predlagal spremembo ustave, s čimer bi tudi romska manjšina dobila v Državnem zboru svojega poslanca.

Čeprav ni nobenega dvoma, da so Romi dejansko manjšina pravno nimajo enakega položaja, kot ga imata italijanska in madžarska manjšina, je tedaj ugotavljal Rudaš.

Leta 2017 je to svojo zahtevo ponovil in dejal, da Romi zahtevajo status narodne manjšine in svojega poslanca.

»Ker smo tudi mi narod!« je bil odločen predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš.

Diskriminacija se odraža tako na sistemski kot simbolni ravni, saj Romi niso predstavljeni v Državnem zboru, kjer nimajo svojega poslanca, niti ni kakorkoli drugače zagotovljeno sodelovanje romskih predstavnikov pri postopkih odločanja na nacionalni ravni.

Rudaš pričakuje polno priznanje Romov kot manjšine tudi na ustavnopravni ravni, brez razlikovanja na podlagi nedopustnega pogoja »avtohtonosti«.

In prav ta zastarel pojem »avtohtonosti«, ki se v Evropi praktično ne uporablja več, je kriv tudi zato, da v Sloveniji niso enakopravni pripadniki narodov iz nekdanje Jugoslavije, čeprav jih je največ, okoli 10 odstotkov prebivalstva.

Gre seveda za »južnjake«, ki so še posebej pogosto tarča napadov desničarskih strank.

Po uradnih evidencah ministrstva za notranje zadeve je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 212.444 oseb, ki izvirajo z območja nekdanje Jugoslavije. To je deset odstotkov prebivalstva.

Čeprav jih je več kot desetkrat več kot pripadnikov italijanske ali madžarske skupnosti – v parlamentu nimajo svojih predstavnikov.

Podatek se ujema s podatkom, ki ga ima mednarodna Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj: V Sloveniji je po podatkih OECD šestnajst odstotkov prebivalcev, ki niso bili rojeni v Sloveniji.

Če od tega odštejemo okrog pet odstotkov trenutnih priseljencev, se štetje MNZ in OECD ujemata.

Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Črnogorci, Albanci, Makedonci – v Sloveniji ob tem nimajo priznanega statusa ustavno priznanih manjšin, čeprav so Slovenci v nekaterih njihovih državah – na primer na Hrvaškem in v Srbiji – z ustavo zaščitene manjšine.

Nepriznane manjšine, izbrisani, pridobljene pravice se postavljajo pod vprašaj, zlasti pravice žensk, razmah sovražnega govora v času begunske krize, število pregonov pa se je zmanjšalo ... med dr. našteva pomanjkljivosti @neza_ks na #SDČP70 @FDVLjubljana @MZZRS

— Amnesty Slovenije (@AmnestySlovenia) April 19, 2018

»Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja zakon.« Tako naj bi se glasil nov člen ustave, ki so ga že v prejšnjem sklicu parlamenta predlagali predstavniki »jugoslovanskih« manjšin in poslanci Združene levice.

Predstavnica Exyumaka Vera Kržišnik Bukić je že pred leti ocenila, da bi predvideni zakon, ki bi sledil spremembi ustave, uredil pravice otrok v osnovnih šolah, podprl delovanje manjšinskih kulturnih društev (teh je v Sloveniji več kot sto) in pripomogel k boljši zastopanosti manjšin v medijih.

V osnovnih šolah bi recimo v nižjih razredih uredili dopolnilni pouk maternih jezikov s področja nekdanje Jugoslavije, v višjih razredih pa bi otrokom ponudili izbirni predmet teh jezikov.

Nekdanji predsednik vlade Miro Cerar je ureditev položaja sedaj nepriznanih manjšin –, ki je bila zapisana tudi v koalicijski pogodbi njegove vlade – obljubljal že leta 2015 in ves čas po tem. In danes?

Polovica nekoč njegovih poslancev glasuje skupaj z Janševo vlado, ki ji »štango držita« tudi poslanca italijanske in madžarske skupnosti!

S še dvema poslancema bi se ta položaj vsaj nekoliko spremenil. Pri štirih poslancih manjšin pa bi bilo najbrž nekoliko manj možnosti, da bi bili prav vsi na strani neke vlade ali koalicije.

Istočasno bi s tem prekinili s tradicijo diskriminacije nekaterih manjšin, ki se v Sloveniji vleče že od osamosvojitve.

Kar potrebujemo, so ustavne spremembe, ki bodo v parlament spravile še poslanca romske manjšine in poslanca ex-jugoslovanskih manjšin.

A to @PocivalsekZ in @NeuroVirtu denar kurita, ki ga je Zdravc dobil na račun prevaranih volivcev?

— Helena (@majsanom) May 27, 2021

Za spremembo ustave bi predlagatelji potrebovali dve tretjini glasov poslancev, torej šestdeset.

Za začetek postopka v parlamentu jih potrebujejo dvajset, v najboljšem trenutku pa so jih imeli le devet.

Na naslednjih volitvah sedanja opozicija ne bi smela samo zmagati – pač pa zmagati tako, da bi v parlamentu dobila ustavno večino.

Sliši se nemogoče, pa vendar ni.

Če bi iz parlamenta odpihnilo sedanjo transmisijo vladajoče SDS, predvsem pa kolaborantsko SNS ter nelegitimni in brezglavi stranki SMC in DeSUS, in če bi pred vrati parlamenta ostale razne rezervne stranke SDS, potem to ne bi bil samo nedosegljiv cilj.

Jutri bom prvič v življenju na protestu. Čeprav moj karakter ni protestniški, ampak vse ima svoje meje. Ne gre zame. Boli me K za Janšo. Gre za moja otroka in vnuke ter vse druge otroke in vnuke. Ne smemo dovoliti, da bodo odraščali v fašizmu. Janšizem je fašizem, o tem ni dvoma.

— Josef von Mlinaritz podpira galaktično vlado (@meteoriterain) May 27, 2021

Nemogoče je namreč včasih, seveda z dobrim orodjem, kot nas je prepričevala nekdanja reklama - mogoče.