REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropski kaos: Svet EU ob podelitvi statusa kandidatov za članstvo dokazal nevarno dvoličnost

Evropski kaos: Svet EU ob podelitvi statusa kandidatov za članstvo dokazal nevarno dvoličnostPogorel: Robert Golob, prvič kot premier v Bruslju. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Evropska unija se na vojno v Ukrajini odziva tako, kot edino zna, hkrati pa z absolutno zmedenimi in škodljivimi potezami.

Vojne se seveda ne da zaustaviti s proglasi, kandidaturami in podelitvami statusov.

Toda prav to EU počne – pri tem pa povzroča nove razdore in povzroča nove napetosti z lastnimi odločitvami.

Pri tem nekritično sodeluje tudi nova slovenska vlada, ki je na tokratnem Svetu EU doživela prvi zunanjepolitični poraz.

Robert Golob
Premierju Robertu Golobu ni uspelo prepričati kolegov iz EU. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Potem ko je Slovenija zahtevala, da se vzporedno z dodelitvijo statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji dodeli enak status tudi Bosni in Hercegovini, je bil ta predlog na Svetu EU zavrnjen.

Slovenija si ob tem ni upala uporabiti pravice do veta.

Slovenijo so na zasedanju sicer podprle Avstrija, Madžarska in Španija.

Sporne poteze EU oziroma Evropske komisije je kritizirala celo nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor.

»Najšibkejša EK doslej. Pozerji brez vsebine, moči, stališča in znanja,« je bila ostra Kosorjeva.

Potem ko je Slovenija zahtevala, da se vzporedno z dodelitvijo statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji dodeli enak status tudi Bosni in Hercegovini, je bil ta predlog na Svetu EU zavrnjen. Slovenija si ob tem ni upala uporabiti pravice do veta.

Največji nasprotnici podelitve statusa kandidatki BiH pa sta bili Danska in Nizozemska.

V sklepih je Evropski svet sicer (znova) zapisal, da je Bosni in Hercegovini pripravljen podeliti status kandidatke za članstvo v EU-ju.

Evropsko komisijo so voditelji EU-ja pozvali, naj brez odlašanja poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, da bodo lahko odločili o tem.

Slovenski predsednik vlade, ki je najprej dejal, da je glede BiH Slovenija pripravljena vztrajati »tudi do jutra« je po tem fiasku sicer dejal, da nad rezultatom »ni razočaran, zakaj pa bi bil?« in ocenil, da je bil v primeru BiH kljub temu narejen »pomemben premik.«

Hrvaški predsednik Zoran Milanović na to gleda drugače - po njegovi oceni gre za nesramen cinizem EU.

Celo sadizem.

Vendar pa komentarji opazovalcev dogajanja v Bruslju, tudi v državah »Zahodnega Balkana« opozarjajo, da je Slovenija kljub dobremu predlogu doživela neuspeh in da je to pokazalo, da je zunanjepolitična teža Slovenije - premajhna.

Predvsem pa so seveda vsi opazili glavni problem »evropskega pristopa.«

Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina

Očitno je namreč, da sta Ukrajina in Moldavija dobili status kandidatk za vstop v EU s preskakovanjem vrste in brez izpolnjevanja kakršnih koli težkih pogojev, ki sicer že leta veljajo za vse ostale države z Balkana, ki si želijo postati kandidatke ali polnopravne članice EU.

Le zakaj bi bilo potrebno izpolnjevati naporne kriterije EU - če je dovolj, da za članstvo EU sodeluješ v vojni, se sprašujejo mnogi?

Protesti v državah jugovzhodne Evrope so bili zato glasni in upravičeni.

Le zakaj bi bilo potrebno izpolnjevati naporne kriterije EU - če je dovolj, da za članstvo EU sodeluješ v vojni ali jo celo sprovociraš, se sprašujejo mnogi?

Ob tem je bila tudi Gruzija na vrhu EU izpuščena iz kroga držav, ki so dobile status kandidatk.

Prav zato so v državi že izbruhnili srditi protesti, v katerih protestniki zahtevajo odstop sedanje gruzijske vlade.

Zanimiva je tudi drža večine afriških držav, ki niso klecnile pod pritiski svojih nekdanjih kolonizatorjev - Francije in Nemčije - da se udeležijo Zoom konference s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim in tako izpričajo svojo podporo Ukrajini.

Francija in Nemčija sta namreč več mesecev pritiskali na voditelje Afriške unije, naj se pridružijo kratkemu pogovoru prek Zooma z Ukrajincem Volodimirjem Zelenskim.

51 od 55 afriških voditeljev držav (93 odstotkov!) je bojkotiralo virtualno srečanje z Zelenskim, s čimer je pokazalo jasno nevtralnost glede posredniške vojne Zahoda z Rusijo.

Medtem se Zelenski pripravlja na naslednji veliki met - navkljub pojasnilu nesposobne predsednice Evropske komisije Ursule von der Leynove, češ da bosta Ukrajina in Moldavija morali narediti še domačo nalogo, potrebno za pridružitev EU, potem ko jima je ta že podelila status kandidatke, je ukrajinski predsednik izpostavil, da je njegova država (že zdaj?!) »sposobna postati polnopravna članica« Evropske unije.

V luči uspešnosti Ukrajine v preskakovanju vrst ozrioma vseh drugih držav, ki so že leta v čakalnici EU, zato ne bi bilo niti presenetljivo, če bi v naslednjem koraku Zelenski zahteval, da EU nemudoma sprejme Ukrajino v svoje polnopravno članstvo.

In vse to navkljub opozorilom, da gre za s korupcijo prepleteno državo, ki je na indeksu korupcije rangirana 12 mest slabše kot BiH, ki ji je EU znova zavrnila podeliti statusa kandidatke.

Tudi glede vseh ostalih kazalcev je Ukrajina veliko slabša od BiH.

Kar se tiče svobode medijev na primer, je Ukrajina na 106., BiH pa na 67. mestu.

Podobno je glede ekonomskih svoboščin: Ukrajina je na 130., a BiH na 68. mestu!

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Žalostno, da je toliko medijev EU v vojnem taboru ZDA in NATO pakta,« je odločanje o Ukrajini na evropskem političnem parketu pokomentiral irski evroposlanec Mick Wallace.

V isti sapi je poudaril, da je ukrajinska vojna povzročila milijone lačnih ust, ter negotovost in draginjo za Evropejce.

»Od leta 2014 je EU porabila več kot 15 milijard evrov za ukrajinski 'proces reform'. Nato pa je šele septembra lani je Računsko sodišče EU ugotovilo, da je Ukrajina najbolj korumpirana država v Evropi. Potem je Zelenski prepovedal 9 opozicijskih strank in večino opozicijskih medijev. Je Ukrajina sploh demokracija?« je zaman opozarjal evroposlanec iz Irske.

Pod črto: tokratni vrh EU je nazorno pokazal tudi majhno politično težo, ki jo imajo Slovenija in nekatere druge države članice EU.

»Ne, nisem razočaran. Zakaj bi bil? Menim, da je bil danes vseeno narejen pomemben premik na to temo, ne nazadnje je bila opravljena zelo poglobljena razprava, trajala je kar nekaj ur,« je predsednik slovenske vlade Robert Golob dejal v izjavi za novinarje po prvem dnevu svojega prvega zasedanja Evropskega sveta.

Vendar ostaja dejstvo, da si v BIH ne želijo »poglobljene razprave«, pač pa statusa kandidata, ki nato odpira pot do evropskih fondov.

V nasprotju s tem pa je Ukrajina, država, ki bi za obnovo potrebovala že najmanj 600 milijard evrov in ki je v veliki meri sama odgovorna za vojno na svojem ozemlju - dobila odprto pot do istih evropskih fondov brez kakršnih koli pogojev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke