REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ECB brez sprememb denarne politike

ECB brez sprememb denarne politikeEvropska centralna banka (ECB)

Svet ECB kljub okrepljeni inflaciji v zimskih mesecih ni spreminjal denarne politike. Ključna obrestna mera za območje evra tako ostaja pri nič odstotkih, sprememb ni niti pri programu odkupovanja obveznic. Predsednik ECB Mario Draghi je po seji sveta povedal, da je trenutna politika ECB še naprej primerna, se pa pritisk po ukrepanju zmanjšuje.

Poleg ključne obrestne mere za evrsko območje ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je pri -0,40 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki vztraja pri 0,25 odstotka.

Odsotnost novih odločitev glede obrestnih mer je bila med analitiki pričakovana, prav tako to, da osrednji organ denarne politike v območju evra ni posegel v program t. i. kvantitativnega sproščanja.

Svet je tudi danes ponovil, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ali nižji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje od trenutka, ko bodo začele centralne banke območja evra zmanjševati obseg odkupljenih obveznic v okviru omenjenega programa. "O morebitnem dvigu obrestnih mer ne nameravam ugibati pred iztekom programa," je na novinarski konferenci po seji sveta Evropske centralne banke (ECB) dodal Draghi.

V okviru programa kvantitativnega sproščanja so imele sicer centralne banke evrosistema konec februarja v lasti nekaj več kot 1394 milijard evrov obveznic javnega sektorja. Skupaj z ostalimi instrumenti so odkupile že za blizu 1698 milijard evrov vrednostnih papirjev.

Svet ECB je program za povečanje količine denarja v obtoku decembra lani podaljšal najmanj do decembra letos, obenem pa se je odločil, da mesečni obseg odkupovanja obveznic z letošnjim aprilom zmanjša z 80 na 60 milijard evrov.

Draghi je danes ponovil stališče sveta, da bo ECB s programom po potrebi nadaljevala še po koncu tega leta, vsekakor pa tako dolgo, dokler svet ne bo presodil, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo srednjeročnemu cilju, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.

Če bodo inflacijski obeti vmes postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljnima dvema odstotkoma, namerava svet velikost programa povečati ali njegovo trajanje podaljšati, je pogled osrednjega organa centralne banke pojasnil Draghi.

Kritiki ukrepanja ECB že nekaj časa opozarjajo, da nizke obrestne mere najedajo prihranke posameznikov, nadaljevanje odkupovanja vrednostnih papirjev pa lahko privede do škodljivih inflacijskih pritiskov. Dodaten argument imajo v tem, da je inflacija v območju evra februarja prvič po štirih letih dosegla dva odstotka in s tem srednjeročni cilj ECB.

A Draghi je danes ponovil pojasnilo vodilnih v ECB, da gre predvsem za kratkoročne učinke rasti cen energentov in hrane, osnovna inflacija pa je še naprej šibka. Pojasnil je, da svet ECB nihanj v inflaciji ne bo upošteval, če bo presodil, da so kratkoročnega značaja in nimajo učinka na srednjeročno stabilnost cen. Osnovna inflacija naj bi se v prihodnjih mesecih krepila le postopno, svet ECB pa po Draghijevih besedah ocenjuje, da je za okrepitev inflacijskih pritiskov še naprej potrebna precej izrazita ekspanzivna denarna politika.

Draghi je v luči omenjenih kritik danes sicer še enkrat več stopil v bran dosedanjemu ukrepanju ECB. "Naša denarna politika je bila uspešna," je zatrdil. Nevarnosti deflacije po njegovih besedah tako ni več, še daleč pa je od tega, da bi "lahko zaspali na lovorikah".

Glede razmer v gospodarstvu je poudaril, da analiza podatkov in izsledkov raziskav kaže na to, da je okrevanje gospodarstva vse trdnejše in široko zasnovano, kar je tudi posledica blagodejnih učinkov ukrepanja ECB na finančni sektor in realno gospodarstvo.

Tveganja za nadaljnji pozitivni razvoj razmer v gospodarstvu sicer ostajajo, a so manj izrazita kot v preteklosti. Zaradi tega je tudi pritisk na morebitne dodatne ukrepe ECB manjši, je povedal Draghi, ki pa je za zagotovitev pogojev za dolgoročno rast evrske države znova pozval k okrepitvi dinamike strukturnih reform.

Ker v prihodnjih tednih in mesecih sledijo pomembne volitve na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji, analitiki pričakujejo, da bo do prvih signalov spremembe smeri politike ECB prišlo šele septembra.

Glede razmaha populističnih strank in gibanj, ki so večinoma usmerjene tudi proti evru, je Draghi povedal, da ECB dogajanje pozorno spremlja, a je za usodo skupne valute ni strah. Še enkrat več je spomnil, da je evro nepovraten projekt, ki uživa tudi večinsko podporo prebivalstva.

Delite članek