Državnozborska preiskovalna komisija soočila Rotnika in Tota glede TEŠ 6

Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je danes vendarle soočila nekdanja direktorja Teša Uroša Rotnika in Simona Tota. Med drugim sta odgovarjala na vprašanja o finančni konstrukciji projekta, vprašljivi pogodbi z Alstomom ter njuni komunikaciji s HSE in vlado.

Rotnik je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) vodil v času odločitve o gradnji projekta, od aprila 2003 do novembra 2010, in je podpisal sporno pogodbo z Alstomom. Njegov naslednik Tot, ki je bil direktor do januarja 2013, pa je podpisal pogodbo, ki opredeljuje pogoje za državno poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki.

Tot je danes vztrajal pri tem, da je bila ob podpisu pogodbe z dobaviteljem tehnološke opreme za Teš 6 Alstomom finančna konstrukcija projekta zaprta le na papirju, državnega poroštva še ni bilo. Rotnik namreč trdi nasprotno, da je bila finančna konstrukcija decembra 2009 zaključena. "Lahko so se črpala le lastna sredstva," je pojasnil.

Ker finančna konstrukcija ni bila zaprta, je bil Teš v podrejenem položaju, je menil Tot. Osnovna pogodba z Alstomom je namreč po njegovem prepričanju neuravnotežena in enostranska v korist dobavitelju.

Ko je pogodba stopila v veljavo, je Alstom 110-odstotno začel s projektom, je dejal Tot. "Investitor je imel malo obveznosti v tej pogodbi, ampak ključno je bilo, da poravna vse dogovorjeno oz. da plača, ko je določena stvar narejena. In tu je nastal glavni problem. Vsakokrat ko smo prišli do te točke, so bila potrebna pogajanja, v nasprotnem primeru je imel Alstom možnost in pravico prekiniti pogodbo in vse stroške obesiti na investitorja," je pojasnjeval Tot.

Rotnik je trditve, da je bil Teš v podrejenem položaju, zavrnil, na vprašanje predsednika komisije Matjaža Hanžka, kako ocenjuje svojo odgovornost pri podpisu pogodbe z Alstomom, pa je podobno kot na zaslišanjih tudi danes poudaril: "Nihče mi ni nikoli odsvetoval podpisa te pogodbe." Prav tako je ponovil, da so projekt v Tešu vodili v duhu odgovornega gospodarja in da niso kršili nobenih zakonov.

Če je ravnal kot odgovoren in skrben gospodar, kako je lahko potem podpisal aneks, ki je iz pogodbe izvzel stroške montaže, nanašal pa se je na bistveno eskalacijo klavzule, je podpredsednica komisije Maruša Škopac (SMC) vprašala Rotnika.

"Še vedno sem mnenja, da nisem podpisal nobene škodljive pogodbe. Eskalacijska formula je bila že v rezervacijski pogodbi in ta formula se bistveno ni spreminjala," je pojasnil Rotnik. Tot pa je ob tem dejal, da se je s podpisom aneksa rezervacijska pogodba spremenila na slabše, nenavadno pa se mu zdi, da je Alstom soglašal s pogajanji za znižanje eskalacijske vrednosti.

Rotnik je znova pojasnil, da so imeli ob podpisu eskalacije na voljo dve možnosti: podpis pogodbe za 740 milijonov evrov plus eskalacijo v obe smeri ali podpis za 720 milijonov evrov plus eskalacijo navzgor. Odločili so se za slednje, s čimer so prihranili 20 milijonov evrov, kar po njegovem mnenju tudi z današnjega vidika pravilna odločitev.

Člane komisije je med drugim zanimalo tudi, kdo je po Rotnikovem mnenju politično odgovoren za investicijo v Teš 6 in ali meni, da politični funkcionarji, ki vztrajno poudarjajo, da z vsebino pogodbe niso bili v celoti seznanjeni, krivdo valijo nanj.

Na to vprašanje Rotnik ni odgovoril konkretno, je pa pojasnil, da s politiki takrat o projektu ni govoril ter da niti ni imel pristojnosti, da bi o projektu obveščal nadzorni svet HSE in Teša ter skupščino HSE, torej vlado. Tako ni znal oceniti, ali je bila vlada takrat seznanjena z obema odložnima pogojema v pogodbi. "Sam konkretno nisem nikoli vladi govoril o Tešu 6," je poudaril.