REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Diplomatska katastrofa: Lenarčič v EK dobil krizno upravljanje, Hrvaška pa mesto podpredsednice Evropske komisije!

Diplomatska katastrofa: Lenarčič v EK dobil krizno upravljanje, Hrvaška pa mesto podpredsednice Evropske komisije!Šarec in Lenarčič

Slovenija je v prihodnji razdelitvi komisarskih položajev po zadnjih podatkih pričakovala odločitev o resorjih za ribištvo, humanitarno pomoč ali širitev. Dobila pa naj bi zgolj resor za krizno upravljanje, ki je bil poverjen slovenskemu kandidatu Janezu Lenarčiču.

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen je namreč slovenskemu komisarskemu kandidatu Janezu Lenarčiču zaupala resor za krizno upravljanje, piše v organigramu, objavljenem v Bruslju.

Malo znani Janez Lenarčič, brez politične kilometrine, ki se za te položaje pričakuje, nikoli demokratično izbran za kakršnokoli javno funkcijo je bil ob tem še moški, čeprav je predsednica komisije želela bolj uravnoteženo ekipo in ji je manjkalo žensk.

Končen rezultat izbire kandidata, ki ga je sam opravil predsednik slovenske vlade, zato nikakor ni bil dober. 

To pomeni, da kandidat iz Slovneije ni dobil niti celotnega dosedanjega komisarskega mesta, pač pa smao polovičnega.

To priznava celo dopisnica TV Slovenije.  

Po poročanju Mojce Širok za TV Slovenija "se zdi, da Slovenija ne more biti ravno zadovoljna. Krizno upravljanje je le polovica dozdajšnjega resorja, ki ga je v dozdajšnji komisiji vodil Ciprčan Hristos Stilianides in ki je imel ob kriznem upravljanju še pooblastila in finančna sredstva za humanitarno pomoč," piše na spletni strani MMC RTV SLO.

Kar pomeni, da kandidat iz Slovenije ni dobil niti celotnega dosedanjega komisarskega mesta, pač pa samo polovičnega.

Zanimivo je, da tega dejstva niso odkrili še niti v sicer zmeraj (pri kritikah vlade) hitrima opozicijski Demokraciji in Nova24.tv, kjer uredniki in novinarji očitno še vedno spijo poletno spanje.

To je sicer precej velik udarec za Slovenijo, čeprav so komisarji seveda odgovorni komisiji in ne posameznim državam.

Vendar je ta resor običajno manj pomemben in je v ospredju njegova vloga predvsem ob kriznih situacijah - na primer ob migrantski krizi ali krizi zaradi brexita, ki ga EK že obravnava kot dogodek, enak "naravni katastrofi."

Za Slovenijo bi bilo precej bolje, če bi njen komisar lahko dobil, na primer, resor za širitev.

Lenarčič je po petkovem pogovoru z novoizvoljeno predsednico Evropske komisije podal le skopo pisno izjavo brez kakršnega koli komentarja glede resorja.

Seznam mora zdaj sprejeti Svet EU-ja, torej članice Unije, nato pa bo seznam objavljen v Uradnem listu EU. Kandidate bodo med 30. septembrom in 8. oktobrom zaslišali pristojni odbori, Evropski parlament pa naj bi o novi komisiji glasoval na plenarnem zasedanju, ki bo od 21. do 24. oktobra.

V novi ekipi je osem kandidatov iz držav, ki so že doslej imele komisarje. To so Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Irska, Latvija, Nizozemska in Slovaška, ki so predlagale sedanje komisarje Johannesa Hahna, Marijo Gabriel, Vero Jourovo, Margrethe Vestager, Phila Hogana, Valdisa Dombrovskisa, Fransa Timmermansa in Maroša Šefčoviča.

Liberalka Vestagerjeva in socialdemokrat Timmermans naj bi poleg predsednice igrala osrednjo vlogo kot izvršna podpredsednika. Vestagerjeva naj bi bila pristojna za digitalne teme, Timmermans pa za podnebje.

Novoizvoljena predsednica je izrazila pričakovanje, da bodo države dosegle spolno enakopravnost, in kot kaže, je njen poziv zalegel.

V njeni 27-članski ekipi bo, kot kaže, trinajst žensk: poleg že omenjenih Gabrielove, Jourove in Vestagerjeve ter predsednice še Ciprčanka Stela Kiriakides, Estonka Kadri Simson, Finka Jutta Urpilainen, Francozinja Sylvie Goulard, Hrvatica Dubravka Šuica, Maltežanka Helena Dalli, Portugalka Elisa Ferreira, Romunka Rovana Plumb in Švedinja Ylva Johansson.

Če bi Hrvaška dobila resor širitve, bi to morda bila dobra novica za njene regionalne zaveznice - Makedonijo, Črno goro in Albanijo, manj pa za Srbijo in BiH, s katerimi ima veliko sporov.

Drugi kandidati so Belgijec Didier Reynders, Grk Margaritis Schinas, Italijan Paolo Gentiloni, Litovc Virginijus Sinkievičius, Luksemburžan Nicolas Schmit, Madžar Laszlo Trocsanyi, Poljak Janusz Wojciechowski in Slovenec Janez Lenarčič.

Član kolegija je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja, to naj bi postal španski zunanji minister Josep Borrell.

Združeno kraljestvo nima svojega kandidata, saj je brexit načrtovan tik pred predvidenim začetkom dela nove komisije. Britanski premier Boris Johnson tudi ni poslal nobenega imena, toda če ne izstopijo do 31. oktobra 2019 bo to zapletlo tudi delovanje Evropske komisije.

Prav to pa naj bi tudi bil namen britanskega predsednika vlade, ki mu zakon sicer že prepoveduje "nedogovorjeni brexit." 

Če bi Hrvaška dobila resor širitve, bi bila to morda dobra novica za njene regionalne zaveznice - Makedonijo, Črno goro in Albanijo, manj pa za Srbijo in BiH, s katerimi ima veliko sporov. Toda na koncu je dobila Hrvaška še pomembnejše mesto - podpredsednice komisije.

Položaj bo zasedla Dubravka Šuica, poroča Jutarnji list.

Novi komisarji Vir:jutarnji.hr
Razdelitev resorjev v novi Evropski komisiji, nad katero so precej navdušeni na Hrvaškem. Vir: Jutarnji.hr

In ker Slovenija ni dobila niti resorja za širitev, je to znova nova, velika zmaga za Zagreb ... Na koncu je ta resor dobil Madžar László Trócsányi.

Pri objavi razvpitega seznama svojih komisarjev je Ursula von der Leyen celo pohvalila Šuico z besedami, da prihaja  iz 'najnovejše članice EU'. Ena od ključnih nalog nove podpredsednice pa bo vodenje konference na temo "Prihodnost Evrope."

To pa je seveda pomembno področje, povezano z notranjim ustrojem EU, glede česar je tudi predsednik Slovenije Borut Pahor podprl idejo nove, bolj "federalne" EU, skupaj s še nekaterimi strokovnjaki iz Slovenije, kar bi bilo za Slovenijo prav tako zanimivo.

Toda tudi iz te diplomatske moke ni bilo kruha.

Še zdaleč ne gre za najpomembnejši ali zaželen resor. Predstavljen je bil med zadnjimi.

Pri tem je kandidatka iz Hrvaške, ki je v zadnjem času postala znana po aferah in zlorabah oblasti ter nacionalističnih izpadih zoper manjšine, kjer ne manjka niti poveličevanja neonacizma, dobila celo posebno nalogo, da poskrbi za "demokracijo", h kateri želi Dubravka Šuica menda dati "svoj nov prispevek."

Poleg demokracije bo njena naloga tudi spremljanje področja demografije.

Pokazalo se je tudi, da morda ni bilo pametno, da je Slovenija vztrajala, da "ne bo ubogala" (kot je dejal predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, ki je kot komisarja izbral tudi kariernega diplomata brez politične teže - Janeza Lenarčiča) želja nove predsednice EK, ki je želela uravnotežiti Evopsko komisijo in da kot kandidatke ni predlagala ženske, saj so le-te dobile precejšnje število pomembnih mest.

Hrvaška podpredsednica komisije je sploh prva v zgodovini EK, ob tem pa je ob njej še 13 komisark, ob 14 komisarjih.

Nov kolegij predsednice Evropske komisije bo imel sicer osem podpredsednikov.

Evropska komisija

Nizozemec Frans Timmermans bo izvršni podpredsednik za zelene teme, Danka Margrethe Vestager bo izvršna podpredsednica za digitalne teme. Latvijec Valdis Dombrovskis bo izvršni podpredsednik za gospodarske teme. Vsi trije bodo obenem komisarji. Timmermans bo komisar za podnebno ukrepanje, Vestagerjeva bo še naprej komisarka za konkurenco, Dombrovskis pa komisar za finančne storitve.

Preostali podpredsedniki so Španec Josep Borrell, ki je obenem visoki zunanjepolitični predstavnik, Čehinja Vera Jourova, ki bo komisarka za vrednote in transparentnost, Grk Margaritis Schinas, ki bo komisar za zaščito evropskega načina življenja, Slovak Maroš Šefčovič, ki bo komisar za medinstitucionalne odnose, in Hrvatica Dubravka Šuica, ki bo podpredsednica EK in komisarka za demokracijo in demografijo.

Francozinja Sylvie Goulard je dobila resor za notranji trg, ki vključuje obrambno industrijo in vesolje, Madžar Laszlo Trocsanyi za soseščino in širitev, Irec Phil Hogan za trgovino, Italijan Paolo Gentiloni za gospodarstvo, Avstrijec Johannes Hahn za proračun in upravo, Belgijec Didier Reynders za pravosodje, vključno z vladavino prava, Bolgarka Marija Gabriel za inovacije in mlade, Ciprčanka Stella Kiriakides za zdravje, Estonka Kadri Simson za energijo, Finka Jutta Urpilainen za mednarodna partnerstva.

Najmlajši član komisije, 28-letni Litovec Virginijus Sinkevičius, bo pristojen za okolje in oceane, Luksemburžan Nicolas Schmit za delovna mesta, bivša malteška mis Helena Dalli za enakost, Poljak Janusz Wojciechowski za kmetijstvo, Portugalka Elisa Ferreira za kohezijo in reforme, Romunka Rovana Plumb za promet, Švedinja Ylva Johansson za notranje zadeve.

Končni seznam, ki ga je danes v Bruslju razgrnila von der Leynova, se tako bistveno razlikuje od neuradnih seznamov, ki so zaokrožili po Bruslju konec minulega tedna in po katerem naj bi Slovenija dobila ribištvo, humanitarne zadeve ali širitev.

franc_jursa_fotoSTA.jpg
V DeSUS-u je bil ob izbiri novega komisarskega mesta najbolj kritičen Franc Jurša.

V koalicijskih LMŠ in SD ocenjujejo, da je resor za krizno upravljanje, ki je dodeljen komisarskemu kandidatu iz Slovenije Janezu Lenarčiču, pomemben in ambiciozen. Iz drugih strank pa je bilo slišati tudi kritike. Za DeSUS je to nepomemben resor, tudi po mnenju SMC ni v "top paketu". To pripisujejo tudi pomanjkanju politične teže kandidata.

Poslanec SMC Gregor Perič meni, da je z vidika prihodnosti EU to resor, ki ni v "top paketu". V SMC obžalujejo, da nismo dobili nobenega podpredsedniškega mesta v komisiji, ob čemer je Perič spomnil na boljši izplen sosednjih držav: "Tudi Hrvaška je veliko bolje unovčila svoje karte ter bo lahko veliko lažje in močneje vplivala na prihodnji razvoj evropskih politik in EU".

Priložnost smo izgubili, ker se nismo poenotili, je prepričan Franc Jurša.

Perič razloge vidi tudi v politični neizkušenosti Lenarčiča, na kar so opozarjali že v postopku izbire kandidata. "Dodeljeni resor odgovarja bolj diplomatskim izkušnjam, manj pa političnim," meni Perič.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je še bolj kritičen in meni, da je Slovenija dobila zelo nepomemben resor. V izjavi je spomnil, da je imela Slovenija nekoč odlično priložnost glede prevzema pomembnega komisarskega resorja, ki "smo jo izgubili, ker se nismo poenotili". Jurša priznava, da je to pot upal na resor - za širitev ...

"Neresna država, neresen resor," je dejal vodja SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti. Vprašanje, kaj sploh bo na tem resorju, verjetno bo cela vrsta pogajanj in pogovorov, a velikih koristi za Slovenijo verjetno ne bo, je kritično dodal.

Kljub temu, da je tudi predsednik slovenske vlade z izbiro komisarskega mesta zadovoljen, je kritike mogoče slišati tudi v strokovnih krogih.

"Še zdaleč ne gre za najpomembnejši ali zaželen resor. Predstavljen je bil med zadnjimi," brez zadržkov pove Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.