REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Deset držav EU, med njimi Slovenija, objavilo mnenje o nujnosti uvrstitve jedrske energije med »zelene« vire

Deset držav EU, med njimi Slovenija, objavilo mnenje o nujnosti uvrstitve jedrske energije med »zelene« vireKam z njimi? Jedrski odpadki. Vir: Twitter

V Evropski Uniji se bodo morali do konca leta odločiti, ali jedrska energija, pa tudi plin spadajo med »zelene« energetske vire - ali ne.

Uvrstitvi nuklearne energije med zelene naložbe nasprotujejo predvsem Nemčija, Avstrija in Luksemburg, več pa je podpornic, saj je v 13 od 27 držav članic EU jedrska energija nizkoogljična alternativa fosilnim gorivom in pomembna sestavina njihove energetske mešanice.

V Sloveniji je na primer Ministrstvo za infrastrukturo Gen energiji že izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK 2), temu pa nekatere okoljevarstvene organizacije nasprotujejo.

Toda sedaj je deset evropskih držav – med njimi tudi Slovenija – javno podprlo uvrstitev jedrske energije na seznam »zelenih« energatskih virov, ki naj bi bili dobri tako za umirjanje klimatskih razmer kot za okolje.

Skupno stališče so objavile Francija, Romunija, Češka, Finska, Slovaška, Hrvaška, Slovenija, Bolgarija, Poljska in Madžarska .

Desetega oktobra so namreč Francija, Romunija, Češka, Finska, Slovaška, Hrvaška, Slovenija, Bolgarija, Poljska in Madžarska objavile skupno mnenje.

V njem so vse te države zapisale, kot je navedel Le Parisien, da je »absolutno nujno, da je tudi jedrska energija vključena v okvir evropskega poimenovanja še pred koncem tega leta«, saj obenem tudi prispeva k neodvisnosti proizvodnje elektrike v EU v razmerah, ko naraščajo cene plina.

V omenjenih desetih državah so tudi prepričani, da bi razvoj jedrske energije lahko prispeval okoli milijon kvalificiranih delovnih mest po Evropi.

Evropski »zeleni dogovor«, ki ga je ob nastopu mandata predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, si sicer prizadeva zmanjšati ogljične izpuste na nič do leta 2050.

Nuklearna elektrarna Krško NEK
Nuklearna elektrarna Krško. Vir: NEK, Twitter
Po nesrečah v ukrajinskem Černobilu leta 1986 in v Fukušimi na Japonskem leta 2011 pa je ta način proizvodnje energije postal zelo sporen.

To bo težko doseči brez jedrske energije.

Toda kritiki tega vira energije opozarjajo na nevarnosti proizvodnje jedrske energije in problem zelo toksičnih in nevarnih odpadkov, ki jih je težko shranjevati in bodo nevarnost za okolje predstavljali še tisočletja.

Nekatere študije tudi kažejo, da je od narave energetskih objektov odvisen razvoj električnega omrežja in da veliko prizvajalcev vetrne ali sončne energije potrebuje drugačno omrežje od tistega, ki ga potrebuje nekaj večjih jedrskih objektov, ki proizvajajo enako količino elektrike.

V sodobnem času proizvedena jedrska energija se pridobiva s postopkom jedrske cepitve, v katerem se za sproščanje energije cepijo jedra radioaktivnih elementov - predvsem urana in plutonija.

Na ta način se proizvede skoraj 26 odstotkov vse električne energije v EU.

Po nesrečah v ukrajinskem Černobilu leta 1986 in v Fukušimi na Japonskem leta 2011 pa je ta način proizvodnje energije postal zelo sporen.

Černobil - posledice
Černobil - posledice. Vir: RT, Twitter

Ko se je Nemčija odločila, da bo jedrsko energijo do leta 2020 postopoma odpravila, in ko so v Belgiji zaradi razpok na reaktorskih posodah začasno zaprli dva reaktorja, so se zahteve po opustitvi jedrske energije v EU še bolj poostrile.

Pristojnost za odločanje, ali bo jedrska energija sestavina njene mešanice energetskih virov ali ne, je v izključni pristojnosti posameznih držav članic, vseeno pa skuša EU s svojo zakonodajo čim bolj izboljšati varnostne standarde jedrskih elektrarn ter zagotoviti, da se bo z jedrskimi odpadki ravnalo varno in da se bodo varno odlagali.

Toda to očitno ne rešuje problema jedrskih odpadkov – v Sloveniji in na Hrvaškem na primer trajnega odlagališča še vedno niso našli, čeprav Jedrska elektrarna Krško, ki obe državi oskrbuje z elektriko - deluje že desetletja.

Delite članek