sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Cerar: Slovenski ribiči ne bodo čutili posledic glede hrvaških kazni
Slovenski predsednik Miro Cerar je danes na Brdu pri Kranju zagotovil, da slovenski ribiči ne bodo čutili nobenih posledic glede kazni, ki jim jih je izdala Hrvaška zaradi prečkanja sredinske meje v Piranskem zalivu. "Naši ribiči ne smejo čutiti nobenih finančnih in drugih bremen v tem primeru," je dejal Cerar.
"Z interventnim zakonom smo poskrbeli za vso pravno varnost tudi naših ribičev. V primeru, če bo prišlo do kakršnekoli motnje v njihovem delu, torej ko bodo ribarili ali če bo prišlo do kakšnih izrečenih kazni na hrvaški strani, jim je zagotovljena (...) vsa pravna pomoč in sredstva na strani naše države, s katerimi bomo pokrili njihove stroške in vse tisto, kar bi jih bremenilo," je dejal Cerar na skupni novinarski konferenci s srbsko premierko Ano Brnabić, na kateri sta spregovorila tudi o problemu arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je slednja ne priznava.
Brnabićeva je dejala, da je "Srbija vedno zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava". "Če gremo v smer, da se mednarodnega prava ne spoštuje, potem ni nobenih meja in nobenih standardov, v okviru katerih se lahko gibamo. Mogoče bo vse in nič. Tako da je naše stališče konsistentno še naprej, da je treba mednarodno pravo spoštovati," je dejala.
Čeprav gre za vprašanje med dvema državama članicama EU, je to pomembno tudi za Zahodni Balkan, je še poudarila in dodala, da "ta spor in nepriznavanje arbitraže vsekakor dodatno zapleta odprta vprašanja meja na Zahodnem Balkanu". "Če se dve državi ne moreta dogovoriti dvostransko glede odprtega vprašanja meje (...) potem je edina druga možnost mednarodna arbitraža," je dejala.
Če se mednarodno arbitražo postavi pod vprašaj, potem tudi EU ne more predlagati kandidatkam uporabe tega mehanizma. "In v tem smislu upamo, da bo do rešitve prišlo hitro in da bo rešitev predstavljala model, po katerem se bodo lahko ravnale tudi druge države," je še dejala Brnabićeva.
Tudi Cerar je poudaril, da bi morala biti dve članici EU, v tem primeru Hrvaška in Slovenija, dober zgled kandidatkam v procesu pridruževanja EU. "Predvsem na način, da spoštujeta vladavino prava, evropski pravni red in mednarodno pravo. Ker sicer ne vem, kako bodo prepričljive zahteve EU po spoštovanju vladavine prava proti kandidatkam," je dejal.