REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Cena hlapčevanja: Kiks predsednice razkril, kako oblast zaradi prilizovanja sosedom Slovencem jemlje pravico do domovine

Cena hlapčevanja: Kiks predsednice razkril, kako oblast zaradi prilizovanja sosedom Slovencem jemlje pravico do domovinePirc Musarjeva ni radodarna kot umetnikova »Mati domovina«. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Predsednica države Nataša Pirc Musar je nedavno razburila zamejce v Trstu z izjavo, v kateri je zatrdila, da je domovina zamejskih Slovencev Italija.

Na vprašanje dijakinje, ali se ji zdi, da matični Slovenci dovolj dobro poznajo in upoštevajo zamejce, je Musarjeva odgovorila: »Vaša domovina je Italija. Vi prispevate k razvoju, sožitju in kulturi Italije. Tega ne pozabite,« kar je negativno presenetilo predstavnike slovenske skupnosti v Italiji.

Na sporno izjavo Pirc Musarjeve se je odzval tudi obalni poslanec Levice, Matej T. Vatovec: »Domovina je verjetno res abstrakten pojem, definitivno pa ni to nujno država, v kateri bivaš in plačuješ davke. V primeru naših rojakov v Italiji je to toliko bolj izrazito, sploh glede na odnos, ki ga ima uradni Rim do zgodovine, sploh glede na izrazito desničarsko okolje, kakršen je Trst.«

Nato je v odzivu na nov spodrsljaj predsednice države Matej T. Vatovec še dodal: »Istočasno je znala tudi uradna Ljubljana v imenu dobrososedskih odnosov včasih pozabiti na te zgodovinske okoliščine in na naše zamejce. A kljub vsemu ostajajo s srcem v Sloveniji in razumejo pomen zgodovinskih in kulturnih vezi z obeh strani meje. Nenazadnje, kot Primorci. Zato me preseneča predsedničin odnos in z zanimanjem pričakujem njena pojasnila. Morda bi morala v svojem uradu zamenjati kakšnega svetovalca, ne pa mladih aktivistov.«

Kritični so bili tudi številni drugi politiki in poslanci, predsednica pa se je pozneje za vnovičen kiks, ki zadeva zamejske Sloevnce, opravičila, češ da je v resnici menila, da so dijaki državljani Italije.

»Za nas je domovina samo republika Slovenija,« je za N1 poudaril predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj. »Naš dom je bolj Ljubljana kot pa Rim,« je še dejal.

To pa posredno kaže na še en problem, namreč, da področje zunanje politike za Pirc Musarjevo ostaja področje tankega ledu. Tu je najbolj šibka, prav nič pa ji ne more pomagati niti pravniško znanje, kajti mednarodni odnosi se od sveta notranjega prava zelo razlikujejo.

Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila pa je ocenila, da se je Nataša Pirc Musar morda v odgovoru dijakinji  zmotila in je imela v mislih državo namesto domovine.

»Kulturno in jezikovno smo del slovenskega naroda. Naša država seveda je Italija, ne nazadnje živimo v skladu z njenimi pravili. Imamo tudi italijansko državljanstvo, vendar je domovina druga stvar,« je povedala.

Toda vse kaže, da je ta kiks predsednice države razkril še nekaj drugega – namreč na razširjeno pojmovanje, zasidrano globoko v slovenski družbi, ki domovino enači – z državo.

Zanimivo je, kaj nam zahteva po definiciji »domovine« pokaže že kar na spletu. Prvi zadetki sta slovenska definicija iz Frana in definicija iz izobraževalne spletne strani »Franček«.

Takoj za njimi so hrvaške definicije domovine. In te se bistveno razlikujejo – od slovenskih.

»Domovina ali kraj rojstva je naziv za geografsko območje (običajno širše), do katerega posameznik ali skupina čuti kulturno pripadnost, torej s katerim se kulturno ali nacionalno identificira,« pravi hrvaška Wikipedija.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Domovina pomeni odnos med ljudmi in prostorom. Zgodovinsko-geografski parametri niso fiksni, ampak se lahko spremenijo, če se spremenijo okoliščine. Izraz domovina se lahko nanaša na določeno območje, pokrajino, vas, mesto, državo, ljudi, jezik ali vero.

Po tem pogledu domovina ne pomeni izključno določenega kraja (doma), temveč tudi identifikacijo z domovino. Vključuje tudi sklop okoliščin, v katerih človek odrašča,« pravi druga hrvaška definicija.

Slovenske pa navajajo nekaj povsem drugega:

Fran domovina
Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Fran suhoparno trdi, da je to »dežela, kjer se je kdo rodil, kjer živi« in nato daje različne primere. Tudi naslednja slovenska definicija iz »Frančka«, s katerim se polnijo mladi možgani slovenskih šolarjev je enostavno suhoparno prekratka, saj domovino znova enači z državo, v kateri je nekdo rojen.

Povedano preprosto bi lahko rekli, da predsednica države pravzaprav sploh ni naredila nič nespodobnega.

Preprosto je pojmovanje domovine, ki je v Sloveniji očitno globoko zakoreninjeno, uporabila ob odgovoru na vprašanje vedoželjne dijakinje v Trstu.

Vir: Posnetek zaslona

Dijaki v Trstu so se večinoma rodili in vsekakor živijo v Italiji. Italija je torej, kot pravi Fran - njihova domovina.

Toda to pojmovanje je očitno zelo napačno in popolnoma v nasprotju z idejo »slovenskega kulturnega prostora«, o katerem se je več govorilo v preteklosti kot danes.

Toda za to napako ni kriva predsednica države.

Vprašati bi se morali, kaj je narobe s Slovenijo in Slovenci, očitno predvsem tistih, ki živijo (živimo) v Sloveniji, da tako ozko enačijo domovino z državo rojstva in pozabljajo, da izven meja Slovenije živi še veliko drugih Slovencev, ki imajo Slovenijo upravičeno za svojo - domovino. In to zato, ker do Slovenije čutijo kulturno pripadnost in se s Slovenijo kulturno ali nacionalno identificirajo.

Vprašati bi se morali, kako je mogoče, da tako napačne in »prekratke« definicije vztrajajo na slovenskem delu spleta, ki je seveda najbolj vpliven vir za izobraževanje mladih.

In vprašati bi se morali, kako je mogoče, da se s takšnimi problematičnimi definicijami srečujejo in iz njih učijo mladi v šolskem sistemu.

In kar se Franček nauči – to Franček seveda zna.

Enačenje domovine z državo rojstva pa to dimenzijo identifikacije in pomena domovine popolnoma zgreši.

V bistvu zadevna izjava predsednice države razkriva širši problem.

Pravi problem ni predsednica in njena izjava, skladna s tem, kar se na slovenskem delu spleta kaže kot splošno sprejeta trditev - pač pa slovenski vzgojno-izobraževalni sistem in ideologija zadnjih treh desetletij, ki zaradi skupnih »evroatlantskih« vrednot enači domovino z državo rojstva in zaradi sodelovanja z ostalimi državami, članicami »zahodnih« blokov interese slovenske manjšine potiska pod preprogo.

Njena izjava je zgolj javno izpovedano splošno sprejeto stališče, ki je postalo problematično šele ob soočenju s stvarnostjo, v kateri živijo zamejci.

Je pa tudi simptom, ki kaže, kako hitro se je domača, slovenska politika po razglasitvi neodvisnosti hitro prilagodila novim razmeram tako, da je preprosto v največji meri »odmislila« Slovence, ki živijo na tujem.

Predvsem v času SFRJ so jugoslovanske oblasti ves čas opozarjale na slab položaj vseh jugoslovanskih, tudi slovenske manjšine v tujini.

Odkar je Slovenija postala članica Evropske unije, torej organizacije, ki jo pripadajo tudi vse sosede, pa je takšno opozarjanje tudi s strani vladajoče politike postalo manj glasno.

Politiki trdijo, da zato, ker se je položaj slovenske manjšine v soseščini v zadnjih letih zelo izboljšal, kar je morda deloma res, po drugi strani pa je res tudi to, da je slovenska politika sama zelo zmanjšala in pridušila glasnost svojih opozoril prav zaradi doseganja »dobrososedskih odnosov« in zmanjševanja napetosti s sosednjimi državami zaradi nekih drugih in tretjih skupnih interesov.

V tem pogledu so manjšinci žrtev uspešnega slovenskega sodelovanja s sosednjimi državami.

Slovenske manjšine so zato danes s strani Slovenije zanemarjene bolj, kot so bile v preteklosti.

Tudi izjava, da so Slovenci v Italiji pripadniki italijanske domovine in da naj se angažirajo 'tukaj' (torej v Italiji), je šla v korist Italije in ne nujno v korist pripadnikov slovenske manjšine.

Šlo je za pacifikacijo manjšine. In prav manjšine so pogosto tiste, ki kvarijo odnose med državami, tudi zato, ker se upirajo procesom asimilacije, ki so pogosti v nacionalnih državah.

Odzivi na spodrsljaj predsednice države v Trstu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Jasno je bilo, da je Pirc Musarjeva na prvo mesto postavila dobre odnose z Italijo.

Svoje slovenske otroke je odganjala od Slovenije in jih poslala k materi Italiji!

To pa za slovensko manjšino, ki včasih potrebuje pomoč domovine v boju za svoje pravice v neki drugi državi - ni ravno spodbudno, je pa lahko pospešek v smeri - asimilacije.

Če si ogledamo sliko Domovina Williama-Adolpha Bougereauja (1883), ki je simbolna predstavitev domovine kot skrbne matere, potem lahko takoj opazamo, da se Pirc Musarjeva v Trstu ni razdajala kot domovina v umetnikovi prispodobi.

Nasprotno, svoje slovenske otroke je odganjala od Slovenije in jih poslala k materi Italiji!

Sicer pa na to kaže že prvi predsedničin zunanjepolitični kiks, ki je bil prav tako povezan s slovensko manjšino.

Domovina
»Domovina« Williama-Adolpha Bougereauja (1883), simbolna predstavitev domovine kot skrbne matere. Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Vsi se najbrž še spomnimo, da je Pirc Musarjeva podoben kiks naredila še pred pričetkom mandata, ko je dejala, da odprtih vprašanj med Avstrijo in Slovenijo praktično ni.

Ta napaka je izključno njena.

Tudi v tem primeru je pozabila na slovensko manjšino, enako kot sedaj, v primeru Italije.

To pa posredno kaže na še en problem, namreč, da področje zunanje politike za Pirc Musarjevo ostaja področje tankega ledu.

Tu je najbolj šibka, prav nič pa ji ne more pomagati niti pravniško znanje, kajti mednarodni odnosi se od sveta notranjega prava zelo razlikujejo.

A tega, kako in zakaj - predsednici očitno še nihče ni uspel razložiti in zato se kiksi kar vrstijo in se ji še naprej dogajajo.

Vendar pa Vatovčeva posredna kritika dr. Zlatka Šabića, svetovalca predsednice države, tokrat zagotovo ni zadela tarče.

Ker je predsednica države dijakinji v Trstu odgovorila sama, je šlo očitno za njen spontani odziv, ne pa izjavo, ki bi bila pred tem podprta z nasvetom kakšnega od svetovalcev.

Ta napaka je torej izključno njena.

Musarjeva v Trstu  Vir:X
Pirc Musarjeva se v Trstu ni razdajala kot »Mati domovina« v umetnikovi prispodobi. Nasprotno, svoje slovenske otroke je odganjala od sebe in jih poslala k materi Italiji. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Še več, pravi problem ni predsednica in njena izjava, skladna s tem, kar se na slovenskem delu spleta kaže kot splošno sprejeta trditev - pač pa slovenski vzgojno-izobraževalni sistem in ideologija zadnjih treh desetletij, ki zaradi skupnih »evroatlantskih« vrednot enači domovino z državo rojstva in zaradi sodelovanja z ostalimi državami, članicami »zahodnih« blokov interese slovenske manjšine potiska pod preprogo.

Zaradi interesov »širše domovine«, ki jo slovenski politični razred enači z vsak dan bolj betežno EU in agresivno zvezo NATO smo tako prišli do točke, ko najvišji slovenski politiki celo Slovencem izven meja Slovenije jemljejo pravico, da bi v Sloveniji - videli svojo domovino.

Do te mere, da je sedaj celo predsednica Slovenije slovenskim dijakom v Trstu javno odrekla pravico, da Slovenijo smatrajo za svojo domovino.

In to je seveda res prvovrstni škandal.

Po drugi strani pa je to seveda cena hlapčevanja in odrekanja lastni suverenosti zaradi »evroatlantskih« ciljev.

Odzivi na sporno izjavo predsednice države Nataše Pirc Musar. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zaradi interesov »širše domovine«, ki jo slovenski politični razred enači z vsak dan bolj betežno EU in agresivno zvezo NATO smo tako prišli do točke, ko najvišji slovenski politiki celo Slovencem izven meja Slovenije jemljejo pravico, da bi v Sloveniji - videli svojo domovino.

Čemu torej osamosvojitev, boj za samostojnost in neodvisnost, če Slovenci v Italiji in Avstriji danes Slovenije ne smejo več videti tako, kot so nekoč lahko ponosno videli – neuvrščeno Jugoslavijo?

To res ni več samo spodrsljaj, pač pa gre za hud - zgodovinski padec.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek