REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Butec in butec: Janša po 34 letih znova izdal vir in dokazal, zakaj so neumni partijci katastrofa za stranke in Slovenijo!

Butec in butec: Janša po 34 letih znova izdal vir in dokazal, zakaj so neumni partijci katastrofa za stranke in Slovenijo!Butec in butec v slovenski diplomatsko-strankarski priredbi. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Odpoklic veleposlanika Toneta Kajzerja iz ZDA je lepo pokazal, zakaj ni dobro, da se na veleposlaniška mesta imenujejo »strankarski« in nestrokovni kadri, tako kot je to počela Janševa vlada.

Prvič zato, ker so takšni kadri v resnici bolj zvesti tistim, ki so jih imenovali kot pa svoji službi in nadrejenim.

Tone Kajzer je namreč sliko depeše o zbiranju podpisov na veleposlaništvih za eno od kandidatk za predsednico države (Pirc-Musarjevo) poslal vodji opozicije in nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši – ki pa jo je takoj objavil na Twitterju in tako poskrbel za veleposlanikovo razkritje.

Drugič pa zato, ker so takšni kadri, kot dokazuje primer Toneta Kajzerja, ne samo neprofesionalni, pač pa zelo pogosto – preprosto nevedni.

Celotna afera kaže precej bolj duhamorno sliko odločevalskih sposobnosti predsednika SDS, če vse skupaj opišemo z najbolj blagimi besedami.

Isto velja tudi za tiste, ki jih nastavljajo, v konkretnem primero to velja za Janeza Janšo, ki ga imajo njegovi pristaši za izjemno bistroumnega.

A celotna afera kaže precej bolj duhamorno sliko odločevalskih sposobnosti predsednika SDS, če vse skupaj opišemo z najbolj blagimi besedami.

Podporniki sedanje opozicije v Sloveniji med komentatorji na družbenih omrežjih se s tem ne strinjajo in trdijo, da gre za nekakšno zaroto komunistov in putinistov, da bi v ZDA lahko poslali Marto Kos.

Čeprav je Marta Kos s svojimi stališči svetlobna leta daleč od kakršnihkoli proruskih stališč.

Že iz same fotografije, ki jo je objavil Janša, naj bi namreč na MZZ z lahkoto ugotovili, kje je bila posneta.

Slikati računalnik z depešo skupaj s prostorom v katerem si, je namreč že samo po sebi lahko vir težav.

To nato še objaviti v originalu pa je neumnost na kvadrat.

Že iz same fotografije, ki jo je objavil Janša, naj bi namreč na MZZ z lahkoto ugotovili, kje je bila posneta.

Na njenem skrajnem zgornjem koncu je namreč mogoče opaziti strop sobe, v katerem se nahaja osebni računalnik z depešami.

Kajzerjeva depeša
Kajzerjeva depeša. Vir: Zajem zaslona, Twitter račun Janeza Janše

Gre za enega od prostorov veleposlaništva Slovenije v Washingtonu.

To je pristojnim na zunanjem ministrstvu omogočilo, da so močno omejili krog potencialnih osumljencev.

Na računalniku se vidi celo čas posnetka.

Gre za neverjetno šlamparijo in kratkovidnost - pri beleženju depeše in plasiranju posnetka v javnost, jasno.

Druga podrobnost, ki naj bi obremenjevala Kajzerja, je povezana s samim varovanjem prostorov na slovenskem veleposlaništvu v ZDA.

Tudi zato desni portali o tej zadevi bolj ali manj - molčijo.

Druga podrobnost, ki naj bi obremenjevala Kajzerja, je povezana s samim varovanjem prostorov na slovenskem veleposlaništvu v ZDA.

V sobo, v kateri je bila fotografirana depeša, je bil vstop mogoč le ob razkritju osebne identitete.

Za takšen režim so se na veleposlaništvu odločili že pred dobrim desetletjem, ko je v javnost ušlo besedilo tako imenovane »washingtonske depeše.« Tedaj nikoli ni bilo odkrito, kako je prišla v javnost, saj je dostop do nje imelo veliko število zaposlenih v državni upravi.

Šlo je za zapisnik pogovora tedanjega političnega direktorja ministrstva Mitje Drobniča o smernicah slovenskega predsedovanja EU in navodilih ZDA, kako naj Slovenija ravna ob enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova, da bi bil val priznanj čim večji.

In da bi bila enostranska odcepitev Kosova od Srbije uspešna.

Slovenija je tako res ravnala, danes pa njena politična elita skupaj z diplomati licemerno kritizira enostranske odcepitve osamosvojenih republik v Ukrajini, Gruziji in drugje...

A vrnimo se k sporni Kajzerjevi depeši šefu SDS Janši.

V primeru Kajzerja so na ministrstvu hitro ugotovili, da je v prostor v času, ko naj bi odprl in fotografiral depešo, od vseh uslužbencev veleposlaništva vstopal le Kajzer.

V primeru Kajzerja so na ministrstvu hitro ugotovili, da je v prostor v času, ko naj bi odprl in fotografiral depešo, od vseh uslužbencev veleposlaništva vstopal le Kajzer.

Sume, da je bil prav on Janšev vir, bi lahko dodatno preverili tudi s pregledom službenega telefona, ki ga je pri svojem delu uporabljal veleposlanik Kajzer, toda ta je zatrdil, da ga je na letališču, ob vračanju v Slovenijo – izgubil.

Zelo priročno.

Ne glede na to pa je bil Tone Kajzer, ki je bil pred nastopom mandata veleposlanika v ZDA državni sekretar na zunanjem ministrstvu pod vodstvom Anžeta Logarja, zaradi suma zlorabe pri ravnanju z dokumenti MZZ-ja nato poklican na zagovor na zunanje ministrstvo, ki sedaj predlaga njegov odpoklic.

Pri vsem tem pa ni mogoče mimo še ene poteze, ki jo je naredil predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.

Celo če bi Janša takšno depešo nepooblaščeno dobil, bi se lahko odločil, da je ne objavi. S tem bi veleposlaniku Kajzerju verjetno rešil njegov položaj.

Celo če bi Janša takšno depešo nepooblaščeno dobil, bi se lahko odločil, da je ne objavi. S tem bi veleposlaniku Kajzerju verjetno rešil njegov položaj.

Lahko bi fotografijo tudi zameglil ali pa predal medijem, v katerih novinarji vedo, da je pri takšnih zadevah najbolje – ne objaviti originala.

Zakaj?

Preprosto zato, ker med varnostne mehanizme lahko spada tudi to, da so posamezne depeše tajno označene še na posebne načine, ki nato omogočajo identifikacijo oseb, ki so imele dostop do tako objavljenih dokumentov.

Če se vsebina dokumentov le navaja, originali pa le hranijo za vsak primer (na primer za sodišče) pa se to ne more zgoditi. Vir depeše, če ima dostop do njega več ljudi - ostane praviloma zaščiten.

V tem primeru pa se to ni zgodilo.

Slavna Četverica. Vir: Zajem zaslona, Twitter

To kaže, da se Janez Janša ni ničesar naučil ne iz »afere washingtonska depeša« leta 2008 in ne iz lastnega primera, ko je tedanjemu zasliševalcu, poznejšemu načelniku KOS-a JLA Aleksadru Vasiljeviću med zaslišanjem (ob lizanju sladoledov in zobanju češenj) prav tako izdal vir, od katerega je dobil znani, sporni dokument JLA o ravnanjih vojske v primeru nemirov v Sloveniji, zaradi katerega se je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja tudi začel proces JBTZ.

Tedaj je namreč po Borštnerju tudi Janez Janša hitro razkril, kdo mu je dal sporni dokument in tako vojaškim preiskovalcem omogočil, da so odkrili vse v nizu, ki je vodil od JLA do Mladine in Mikro Ade, kjer je slovenska SDV v predalu Janše našla vojaški dokument.

Vse do zadnjega nikogar ni želel izdati le sedaj že pokojni novinar Mladine David Tasić, ki je dejanje priznal šele potem, ko sta ga potrdila Borštner in Janša.

Do Francija Zavrla pa se preiskovalci niso nikoli dokopali…

Seveda pa Janez Janša ni novinar. Je pa strankarski funkcionar, nekdanji predsednik države in državljan, ki se je najbrž zavedal, da s svojo delitvijo zadevne depeše krši predpise te države. Janez Janša je tako po 34 letih znova izdal svoj vir – in s tem poskrbel, da mu je politično lojalen veleposlanik ostal brez zelo prestižne in lepo plačane službe v ZDA.

Za novinarje je izdaja vira najhujši možni prestopek.

Številni novinarji raje izgubimo službe, kot da bi izdali svoje vire.

Seveda pa Janez Janša ni novinar.

Je pa strankarski funkcionar, nekdanji predsednik države in državljan, ki se je najbrž zavedal, da s svojo delitvijo zadevne depeše krši predpise te države.

Janez Janša je tako po 34 letih znova izdal svoj vir – in s tem poskrbel, da je njemu politično lojalen kader, ki ga je nastavil za veleposlanika v Združenih državah ostal brez zelo prestižne in lepo plačane službe v Washingtonu.

Spomnimo, Janša je v začetku septembra na Twitterju delil fotografijo zadevne depeše iz sistema MZZ-ja, zraven pa pripisal, da sta se tudi slovenska diplomacija in ministrstvo podala v akcijo zbiranja podpisov za Natašo Pirc Musar, »izbranko nekdanjega predsednika republike Milana Kučana

Gre sicer za rutinski postopek ministrstva za notranje zadeve, ki res ni bil korekten, saj so šele naknadno isto možnost omogočili tudi drugim kandidatom.

To prakso slovenskega MNZ-ja so kritizirali tudi nekateri vidni slovenski pravni strokovnjaki.

A to vendarle ni razlog za razkrivanje depeše nepooblaščenim. Še posebej, ko gre za funkcionarje.

Povedano drugače: Janša in Kajzer sta oba, vsak po svoje, ravnala nekako tako kot igralca v komediji »Butec in butec«, kjer Jim Carey in Jeff Daniels v likih Lloyda Christmasa in Harryja Dunna počneta neumnost za neumnostjo.

Kajzerjeva edina obramba bi lahko bila, da je deloval kot žvižgač.

A v tem primeru bo težko pojasnil, zakaj je poslal sliko depeše Janši - ne pa na primer medijem?

Če bi sliko depeše objavili mediji, bi bili pravno pokriti, ker pa je to zelo nespametno in nerodno naredil Janša, pa se je »vodja opozicije« skupaj z naklonjenim mu veleposlanikom - ujel v lastno objavo.

V stranki SDS so sedaj dali celo pobudo za vložitev interpelacije proti zunanji ministrici Tanji Fajon »zaradi zlorabe diplomatske mreže za selektivno zbiranje podpisov za vložitev predsedniških kandidatur.«

Toda prav bi bilo, če bi najprej razčistili pred lastnim pragom in svojega predsednika vprašali, kako je lahko bil tako nespameten, da je na Twitterju takoj javno delil dokument MZZ-ja in s tem ogrozil »lastnega« veleposlanika v ZDA?

Zunanje ministrstvo je po Janševi objavi zadevne depeše sporočilo, da »preiskuje sum zlorabe z dokumenti ministrstva«, ki jih uporablja v komunikaciji med uslužbenci po mreži, ki obsega okoli 60 diplomatsko-konzularnih predstavništev.

MZZ je nato ugotovilo, da je bil Kajzer tisti, ki je razkril dokument iz varovanega depešnega sistema.

S tem je kršil 45. člen zakona o zunanjih zadevah, ki med posebne naloge diplomatov uvršča varovanje premoženja, opreme, dokumentov in podatkov zunanjega ministrstva. Po 17. členu omenjenega zakona pa je veleposlanik lahko odpoklican, če krši obveznosti iz 45. člena.

Ostudno: Medtem ko premišljuje, ali naj podpiše predllog vlade dr. Roberta Goloba o odpoklicu Toneta Kajzerja, se z nostalgijo spominja prvin svoje predsedniške kampanje izpred 10 let. Vir: Zajem zaslona, Instagram račun predsednika Republike

V SDS zamenjavo Kajzerja vidijo kot politično, namesto da bi priznali, da je ta rezultat nespametnega početja veleposlanika in predsednika SDS.

Ob tem pa so prejšnjega veleposlanika v ZDA, Stanislava Vidoviča, dejansko zamenjali brez razloga in politično.

Zaradi omenjenih kršitev in člena 16 b pravilnika o varovanju osebnih podatkov na ministrstvu pa je ministrica Tanja Fajon upravičeno podala predlog o predčasnem odpoklicu veleposlanika Kajzerja, ki ga je vlada potrdila, so pojasnili na MZZ-ju.

Povedano drugače: Janša in Kajzer sta oba, vsak po svoje, ravnala nekako tako kot igralca v komediji »Butec in butec«, kjer Jim Carey in Jeff Daniels v odbitih likih Lloyda Christmasa in Harryja Dunna počneta neumnost za neumnostjo.

S tem komedijantskim zaključkom pa se je menda sprostilo mesto za nekdanjo podpredsednico Gibanja Svoboda Marto Kos, ki je bila očitno »odstopljena« iz predsedniške kampanje in s svojega položaja, čeprav predsednik vlade govori drugače (kar odpira vrsto novih vprašanj o verodostojnosti njegovih besed v drugih primerih!) in bo v primeru molka o svoji »odstopitvi« najverjetneje lahko hitro zasedla izpraznjeno veleposlaniško mesto v ameriški prestolnici.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek