REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Borrell: »Povezava« v »skupne nabave streliva«, ker je »EU armada Ukrajine« in potrebuje »tehnološki blitzkrieg!«

Borrell: »Povezava« v »skupne nabave streliva«, ker je »EU armada Ukrajine« in potrebuje »tehnološki blitzkrieg!«Borrell - diplomat, ki bi se rad igral vojno... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Evropska unija se vse bolj »igra vojake.«

EU, ki sploh ni zamišljena kot vojaško zavezništvo se tako vse bolj ukvarja z zadevami, zaradi katerih sploh ni bila ustanovljena in o katerih večina njenih apartčikov nima pojma.

In zato »povezava«, kot jo radi imenujejo v slovenski STA (bedasta oznaka, ki v slovenskem medijskem prostoru kot verbalni zombi vztraja že desetletja) vsak dan bolj postaja ravno to – zelo razvezana »povezava« - in nič več.

V EU so se namreč odločili za »skupne nabave streliva«, ker so ugotovili, da ga Ukrajini – zmanjkuje.

Po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon 22 držav članic podpira skupne nabave streliva, med njimi pa je tudi Slovenija.

Po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon 22 držav članic podpira skupne nabave streliva, med njimi pa je tudi Slovenija.

Nabaviti strelivo skupaj se zdi modro, podobno, kot je bilo to v času skupne nabave cepiv. No tudi tam se je zapletalo, a težava s strelivom je, da – to niso cepiva.

Za proizvodnjo streliva potrebuješ tovarne, surovine, industrijo. In strokovnjake!

Tega pa Evropa, ki ima »mirnodobno« naravnano industrijo – nima.

O tem bodo sicer podrobneje na neformalnem zasedanju v Stockholmu v začetku marca govorili obrambni ministri, je še povedala Fajonova.

Jasno je, kaj se bo zgodilo. V dilemi »topovi ali maslo« bo kratko potegnilo – maslo. Slovenska vlada in opozicija pa temu seveda – še ploskata…

Predlog o skupnih nabavah streliva, ki bi ga nato dostavili Ukrajini, je na zasedanju v ponedeljek predstavil estonski zunanji minister Urmas Reinsalu.

»Cilj mora biti milijon 155-milimetrskih topniških izstrelkov, stroški pa bodo znašali okoli štiri milijarde evrov,« je povedal pred zasedanjem.

Težava je v tem, da bi ministri želeli to strelivo poslati v Ukrajino.

Pomen dobav streliva Ukrajini je že pred srečanjem ministrov izpostavil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

V resnici jih pade okoli 6000 po ruskih in do 60.000 po ukrajinskih položajih.

»Za ukrajinsko vojsko je trenutno ključno, da ima neprekinjen dotok streliva kalibra 155 milimetrov,« je dejal.

Borrell je res ekonomist, aeronavtičen inžiner in profesor matematike, a zagotovo ni vojaški strokovnjak.

Še manj pa je to ginekologinja Ursula von der Leyen, ki rada daje še bolj bojevite izjave.

Pa tudi podatki, ki jih navajajo mediji niso resnični. V resnici granat po vojakih pade okoli 6000 dnevno po ruskih in do 60.000 po ukrajinskih položajih. Kako padajo po ukrajinskih - vidimo spodaj:

Ampak to je res več kot 200.000 na teden, skoraj 1 milijon na mesec – brez nabojev, kopenskih min, ročnih granat in drugega streliva, ki se uporablja vsak dan, medtem ko posebna vojaška operacija v Ukrajini vstopa v drugo leto.

Ukrajinska poraba streliva je »večkrat večja« od trenutne stopnje proizvodnje njenih zaveznic, je 13. februarja novinarjem v Bruslju povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Medtem ko so ruske zaloge prav tako pod pritiskom, je njena zmogljivost prav tako večkrat večja od evropske, saj je njena industrija pred vojno lahko letno proizvedla 1,7 milijona 152-milimetrskih topniških granat, pravi estonski minister za obrambo.

Vladni uradniki se v Rusiji redno srečujejo s predstavniki industrije, da uskladijo načrte, državna televizija pa pravi, da so oborožitvene tovarne med novoletnimi prazniki še naprej delale s polno paro, čeprav si je velik del preostale Rusije vzel 10 dni dopusta.

Kako je videti tovarna, ki izdeluje tanke dveh vrst lahko vidimo spodaj. Tega v Evropi že desetletja - ne poznamo.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je dejal, da je vojska Ruske federacije leta 2022 približno podvojila nakupe streliva in da se bo poraba za oborožitvene sisteme letos povečala za 50 odstotkov.

»Nimamo nobenih omejitev financiranja,« je decembra dejal Vladimir Putin osebju ministrstva za obrambo. »Država, vlada bo zagotovila vse, kar vojska zahteva. Karkoli.«

Karkoli?

Primerjajmo torej to zavezo z anemičnimi zavezami Zahoda, ki se vsaj dan spreminjajo. Razlika je očitna.

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je priznal, da bo EU potrebovala mesece, če ne celo leta, da poveča proizvodnjo streliva.

Evropski ministri se lahko dogovorijo karkoli se hočejo. Ukrajina bi granate potrebovala že včeraj. Ko bodo izdelane, bo za Ukrajino že prepozno.

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je priznal, da bo EU potrebovala mesece, če ne celo leta, da poveča proizvodnjo streliva.

Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je pojasnil, da EU za proizvodnjo toliko izstrelkov, kot jih Rusija porabi v enem dnevu, v Evropski uniji izdelajo v enem mesecu.

Rusija pa težav s strelivom, kot kaže spodnji posnetek, očitno nima... Mimogrede, ruski topničarji izstreljujejo granate na povelje tristotriintrideset!

Za zadovoljitev potreb Ukrajine pa bi EU ob trenutnih proizvodnih zmogljivostih vojaške industrije potrebovala šest let, »kar je povsem nesprejemljivo.«

»Zunanji minister« EU Josep Borrell še zmeraj seje otročje izjave in koketira s pojmi iz nacistične vojaške zgodovine.

Evropska unija se torej obnaša kot človek, ki pada deset nadstropij v globino in meter in pol nad tlemi reče, »nič hudega, saj z metra in pol se še nikomur ni nič zgodilo.«

To, kar potrebuje Ukrajina danes bi morala nabaviti že pred leti – tako kot je storila Rusija. In v bistvu je nabavila - le da ji je Rusija vse to že dvakrat uničila, sedaj pa ji uničuje že tretjo armado.

Medtem ameriška oprema, na primer oklepniki M113 - lepo gori in preluknjana konča kot staro železo, (spodaj) na bojiščih v Ukrajini...

Ob tem pa »zunanji minister« EU Josep Borrell še zmeraj seje otročje izjave in koketira s pojmi iz nacistične vojaške zgodovine.

Med govorom na varnostni konferenci v Münchnu je vodja zunanjepolitične službe EU Josep Borrell namreč odkrito izjavil, da je »Evropska unija ukrajinska vojska.«

Svojo tezo je pojasnil z besedami, da je konflikt med Moskvo in Kijevom eksistencialna grožnja evropski varnosti.

Ukrajina, evropska in ameriška pralnica denarja. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Borrell: Evropska unija je ukrajinska vojska!

Borrell je obenem pozval, naj manj ploskajo Zelenskemu, več pa ga oskrbujejo s granatami.

»Mi smo ukrajinska vojska, ker je ta vojna izziv za našo varnost, eksistencialni izziv. Ukrajina dobi dovolj orožja, a ne dovolj streliva. To je problem, pomembno je, da Zelenskemu manj ploskajo, strelivo pa je dobavljeno,« je dejal Borrell.

Lepo, a kdo je Borrellu dovolil, da EU spreminja v vojaški stroj in v vojsko zločinca Zelenskega, marionete ZDA?

Od kdaj je temeljni cilj držav EU, da vodijo vojne po Evropi?

Po besedah vodje zunanjepolitične službe EU namerava sedemindvajseterica v prihodnjih dveh letih za obrambo porabiti dodatnih 70 milijard evrov.

»V naši industriji potrebujemo tehnološki blitzkrieg, da bomo srednjeročno zadostili našim potrebam po orožju in strelivu,« je dejal Borrel.

»V naslednjih dveh letih nameravajo države EU za obrambo porabiti dodatnih 70 milijard evrov, le Francija bo obrambne izdatke povečala za 40%, Poljska jih bo podvojila,« je zadovoljno dejal.

In to ni njegova edina takšna izjava.

»Sankcije so počasi delujoč strup, kot so tisti iz arzena. Potreben je čas, da povzročijo svoj učinek, vendar ga imajo, in to na nepovraten način,« je dejal, ko je govoril o sankcijah zoper Rusijo.

»Oglejte si nekaj bolnega besedičenja nacističnega manijaka,« so komentirali na ruskih kanalih.

Res, kdo je Borrellu dovolil, da EU spreminja v vojaški stroj in v vojsko zločinca Zelenskega, marionete ZDA?

Sedaj pa bomo videli, kako bodo ti načrti po »tehnološkem blickrigu« pri izdelavi granat in »zastrupljanju Rusije« šli skupaj še z bojem proti inflaciji, višjimi plačami, krepitvijo zdravstvenega sistema, več javnimi stanovanji za mlade in boljšim šolstvom.

Jasno je, kaj se bo zgodilo. V dilemi »topovi ali maslo« bo kratko potegnilo – maslo.

Tudi v Sloveniji.

Slovenska vlada in opozicija pa temu – še ploskata…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek