REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Boj proti »avtoritarcem«: Stoltenberg razkril prave namere napadalne zveze, katere članica je tudi Slovenija

Boj proti »avtoritarcem«: Stoltenberg razkril prave namere napadalne zveze, katere članica je tudi SlovenijaBiti »totalitarec« v današnjem svetu morda ni posebej ugledno (še posebej ne na »Zahodu«), ni pa prepovedano. To, kar se gre NATO pa vsekakor je absolutno prepovedano. In nevarno. Vir: Posnetek zaslona, X

V zadnjem času smo deležni vedno novih zagotovil o tem, kako zveza NATO »po novem« skrbi še samo za varnost svojih članic.

To je sicer bil osnovni namen zavezništva, ki se mu je leta 2004 pridružila tudi Slovenija, toda NATO je začel že pred tem, sredi devetdesetih izvajati operacija »out of area«, torej izven območja članic.

To naj bi se nato v zadnjem času spremenilo, pravijo zagovorniki Nata.

Nekdanja obrambna ministrica nam Ljubica Jelušič nam je nedavno zagotovila, da je vse to že daljna preteklost.

Generalni sekretar zveze NATO je nove nasprotnike zveze NATO našel – predvidljivo – v »avtokratskih režimih« po vsem svetu.

Kajti NATO naj bi zadnjih 10 let menda skoraj izključno skrbel za varnost svojih članic: »Pravzaprav moramo nekako narediti korak naprej od časa po koncu hladne vojne, zlasti seveda balkanskih vojn in Natovega posega proti Zvezni republiki Jugoslaviji, ki se je zgodil leta 1999, ter tudi korak naprej od situacije v Afganistanu. Tam je bila afganistanska operacija, torej ISAF, delegirana zvezi NATO s strani Organizacije združenih narodov oziroma Varnostnega sveta. Potem je potekala še libijska operacija, ampak takih operacij NATO ne izvaja več. Ta sprememba v strateškem konceptu Nata se je zgodila že leta 2010, z večjim poudarjanjem Natovih obrambnih nalog. Potem pa sprememba po letu 2014, po ruskem zavzetju Krima, ko zveza Nato pravzaprav popolnoma opusti svoj pogled na ozemlja zunaj svojega področja, imenovana 'out of area', ter se začne ukvarjati predvsem z lastnim ozemljem in njegovo obrambo,« pravi Jelušičeva.

Toda prav sedaj jo je demantiral (tvit zgoraj) – generalni sekretar zveze NATO.

Jens Stoltenberg je namreč nove nasprotnike NATO pakta našel – predvidljivo – v »avtokratskih režimih« po vsem svetu.

Stoltenberg je namreč dejal, da se Rusija, Iran, Kitajska in Severna Koreja vse bolj povezujejo.

Generalni sekretar Nata je v isti sapi opozoril, da se »avtoritarno« zavezništvo več »kljubovalnih držav« krepi.

Severna Koreja, vojakinje
Severna Koreja, vojakinje. Vir: Posnetek zaslona, X

Dejal je, da postajajo Rusija, Kitajska, Iran in Severna Koreja »vse bolj usklajene«, kar predstavlja »vse večjo grožnjo za Zahod.«

Države so lahko diktature ali demokracije, kraljevine ali teokracije – za mednarodno pravo je to nepomembno. Ne smejo pa države kršiti ozemeljske celovitosti drugih držav. In v tem so članice zveze NATO šampioni.

V nedeljskem intervjuju za BBC z Lauro Kuenssberg je Stoltenberg trdil, da »Kitajska podpira rusko vojno gospodarstvo, dobavlja ključne dele obrambni industriji, v zameno pa Moskva zastavlja svojo prihodnost Pekingu.«

Nadalje je trdil, da Rusija Iranu in Severni Koreji zagotavlja tehnologijo v zameno za strelivo in vojaško opremo.

Šef Nata je nato predlagal, da mora blok poglobiti sodelovanje z državami, kot sta Japonska in Južna Koreja, da bi se »uprli temu močnejšemu zavezništvu avtoritarnih sil«.

Moskva in Peking, ki imata tesne vezi že iz časov Sovjetske zveze, sta se nedavno zavezala k povečanju dvostranskega sodelovanja na različnih področjih.

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Xi Jinping sta leta 2022 izjavila, da njuno strateško partnerstvo »nima meja«.

Kitajska tudi ni želela okriviti Rusijo za konflikt v Ukrajini in je ZDA in NATO večkrat obtožila »miselnosti hladne vojne« in poskusa vsiljevanja svoje volje preostalemu svetu.

Putin je februarja dejal, da je Zahod ohranil svoje »kolonialne navade«.

Tako Moskva kot Peking sta krivdo za trenutno krizo v Ukrajini pripisala širitvi Nata v Evropi, pri čemer je kitajski obrambni minister Dong Jun izjavil, da so ZDA ciljale na Rusijo in Kitajsko, medtem ko so »skušale obdržati svojo hegemonijo po vsem svetu.«

Da je bila širitev zveze NATO razlog za to, da je Rusija sprožila svojo operacijo v Ukrajini pa je priznal tudi sam generalni sekretar zveze NATO.

Pri vsem skupaj pa je presenetljiv razlog, ki ga je generalni sekretar navedel kot povod za zaskrbljenost in novo usmerjenost zveze NATO.

Gre pa za domnevno »avtoritarnost.«

Kitajski predsednik Xi Jinping med pregledom raketnih enot Vir: Xinhua, posnetek zaslona
Kitajski predsednik Xi Jinping med pregledom raketnih enot. Vir: Xinhua, posnetek zaslona

Ni dvoma, da Severna Koreja ostaja avtoritarna država, glede Kitajske in Irana, predvsem pa Rusije pa je ta oznaka že veliko bolj vprašljiva ali celo zavajajoča in netočna.

Toda državne ureditve držav s stališča dokumentov OZN in mednarodnega prava niso in ne bi smele bit razlog za »zaskrbljenost« drugih držav.

Države so lahko diktature ali demokracije, kraljevine ali teokracije – za mednarodno pravo je to nepomembno.

V mednarodni skupnosti namreč še vedno velja načelo »miroljubne koeksistence«, ki je iz besednjaka slovenskih politikov izginilo z razpadom Jugoslavije.

Slovenija, ki ima mirovništvo zapisano celo v svoji ustavi, ne bi smela imeti nobenega razloga več, da je še naprej članica takšne napadalne in zaradi vse večjih notranjih sporov tudi vse bolj nefunkcionalne vojaške zveze.

Ne smejo pa države kršiti ozemeljske celovitosti drugih držav.

In v tem so članice zveze NATO šampioni. Več stokrat so prekršile to pravilo.

In šele veliko zatem so dobile odgovor v obliki enostranskih potez drugih velikih sil, za zdaj predvsem Moskve, pa še to komaj tedaj, ko so s svojimi potezami najprej ogrozile nacionalno varnost Rusije.

Drugi problem, ki ga razkrivajo Stoltenbergove izjave, pa je teritorialna usmerjenost »zaskrbljenosti« zveze NATO.

Kot vidimo, je sedaj področje delovanja zveze NATO že kar ves svet.

In dobro vemo, kam vodi omenjena »zaskrbljenost«. Na enak način so bile članice NATO najprej »zaskrbljene« nad situacijo v ZRJ, pa Iraku, Afganistanu, Libiji, Siriji – vse dokler po teh državah niso pričele padati njihove bombe.

Ob tem se NATO nanaša na področje »severnega Atlantika«, kot je nedavno dobro opozoril ruski predsednik, sedaj pa je področje, ki se mu posveča, nenadoma – cel svet.

»NATO pomeni Organizacijo Severnoatlantske pogodbe. Ponavljam – SEVERNI ATLANTIK. Kam gre zdaj? Vstopajo v azijsko-pacifiško regijo, Bližnji vzhod in druge regije, vključno z Latinsko Ameriko. To počnejo pod različnimi pretvezami in si izmišljujejo razne izgovore. Delajo eno in isto: tja nameščajo Natove sile in tja vlečejo svoje evropske satelite. Slednji očitno verjamejo, da vse to do neke mere izpolnjuje njihov nacionalni interes, in se bojijo velike in močne Rusije, čeprav je to nesmiselno,« je dejal Putin.

In tudi slovenski državljani, ki so se odločali o vstopu v NATO so verjeli lažem politikov, da je ta zveze le »obrambna«, danes pa lahko vidijo, kako si izbira nove  tarče, od Irana do Rusije in Kitajske ter Severne Koreje in to znova s starim izgovorom, da je pač potrebno z ognjem in mečem širiti »demokracijo«.

Ruševine: Rezultati širjenja demokracije s pomočjo zveze NATO: Libija danes. Vir: Posnetek zaslona, X

Še enkrat – biti »totalitarec« v današnjem svetu morda ni posebej ugledno (še posebej ne na »Zahodu«), ni pa prepovedano.

To, kar se gre NATO pa vsekakor je absolutno prepovedano. In nevarno.

In zato so ocene Julice Jelušič zgrešene, politika, ki jo propagira Jens Stoltenberg pa izjemno nevarna.

Še več, če bi voditelji zveze NATO poznali temelje delovanja držav v svetu bi vedeli, da se zavezništva ustvarjajo ne na podlagi skladnosti notranjih ureditev držav, pač pa na podlagi istih interesov, ravnotežja sil in ocen o tem, kdo jih najbolj ogroža.

Prav  zato ni mogoče trditi, da je NATO le »obrambna zveza.« Tudi če je kdaj to bila, potem danes to ni več.

Brez agresije zahodnih držav ne bi videli niti zavezništev, ki se res ustvarjajo sedaj.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je lani že posvaril, da »Zahod zdaj gleda na morebitno širjenje« konflikta na azijsko-pacifiško regijo.

In Kitajska in Rusija tega ne bosta samo mirno gledali.

NATO ima tako torej novega sovražnika, ki si ga je ustvaril sam, orožarska industrija, ki ji služi, pa bo na isti podlagi imela še več dela. In dobička.

In vse to daleč »izven območja« za obrambo katerega je bil NATO sploh ustanovljen. Prav zato ni mogoče trditi, da je NATO le »obrambna zveza.«

Tudi če je kdaj to bila, potem danes to ni več.

Slovenija, ki ima mirovništvo zapisano celo v svoji ustavi, pa zato ne bi smela imeti nobenega razloga več, da je še naprej članica takšne napadalne in zaradi vse večjih notranjih sporov tudi vse bolj nefunkcionalne zveze.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke