REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Banke so varne, trdijo politiki, a kdo jih bo financiral, ko bankroti v EU vse hitreje drvijo v nebo?

Banke so varne, trdijo politiki, a kdo jih bo financiral, ko bankroti v EU vse hitreje drvijo v nebo?Veselje nad izjemnim številom stečajev v EU? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenski predsednik vlade nas je te dni pomiril, da je z bankami vse v najboljšem redu.

»Zelo jasno je bilo predstavljeno, zakaj je prišlo do zloma Silicon Valley banke in Credit Suisse banke. Pravila, ki veljajo znotraj evroobmočja, preprečujejo, da bi se kaj takega lahko zgodilo v evropskem bančnem območju… Naš bančni sistem je zelo likviden in tudi kapitalska ustreznost je zelo visoka«, je dejal premier Robert Golob.

Kot enega od razlogov za to je navedel tudi, da je slovenski finančni sistem del območja evra.

Toda ob tem je potrebno vedeti, da ima to območje akutne težave že od svojega nastanka.

Sam evro je bil oblikovan v nasprotju z nekaterimi temeljnimi ekonomskimi zakonitostmi, kriza leta 2008 pa je zgolj začela dolgo pot v krizo evropsko gospodarstva.

Sam evro je bil oblikovan v nasprotju z nekaterimi temeljnimi ekonomskimi zakonitostmi, kriza leta 2008 pa je zgolj začela dolgo pot v krizo evropsko gospodarstva.

Spodnja dva grafa jasno kažeta na dve dejstvi, ki ju evropski politiki ne poudarjajo.

Prvič, da je od leta 2008 pa do danes kitajsko gospodarstvo dohitelo in prehitelo evropsko in japonsko, ki sta ostali na isti ravni.

In drugič, da je število stečajev ali bankrotov v Evropski uniji v zadnjem letu dobesedno eksplodiralo.

In kako bodo nato banke profitabilne, če gospodarstvo, ki mu posojajo denar – ni?

V primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem se je število stečajev najbolj povečalo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 120 odstotkov), industriji (za 64,3 odstotka) ter dejavnosti prometa in skladiščenja (za 43,5 odstotka).

Poglejmo samo Slovenijo - število stečajev je namreč tudi na Slovenskem naraslo bolj kot število registracij.

Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je bilo število stečajev pravnih subjektov v zadnjem lanskem četrtletju z 20,5 odstotka v četrtletni primerjavi največje v zadnjih dveh letih.

V primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem se je število stečajev najbolj povečalo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 120 odstotkov), industriji (za 64,3 odstotka) ter dejavnosti prometa in skladiščenja (za 43,5 odstotka).

Surs-stečaji
SURS: Stečaji. Vir: Posnetek zaslona

Povečalo se je tudi število registracij, in sicer za 2,5 odstotka.

Stečajev je bilo torej – desetkrat več.

V zadnjem mesecu je bilo sicer malo bolje.

V primerjavi z decembrom je bilo registracij za 1,8 odstotka manj, v primerjavi s prejšnjim januarjem in povprečjem 2015 pa več (za 5,6 odstotka oz. 17,5 odstotka).

Stečajev je bilo na mesečni ravni in v primerjavi s povprečjem 2015 manj (za 1,6 odstotka oz. 7,9 odstotka), na letni ravni pa ni bilo sprememb.

Klima v gospodarstvu pa se ob tem še naprej slabša.

Klima v gospodarstvu
Klima v gospodarstvu. Vir: Posnetek zaslona, SURS

Klima v gospodarstvu se je marca poslabšala na obeh ravneh: na mesečni za 0,3 odstotne točke in na letni za 2,7 odstotne točke.

In če bi trend iz zadnjega četrtletja postal stalnica, se tudi slovenskemu gospodarstvu ne piše nič dobrega.

Še posebej, če vzamemo v obzir dejstvo, da je stečajev v EU vse več, slovensko gospodarstvo pa je seveda tesno vpeto v evropsko.

Kako dolgo bi vzdržala država, v kateri bi bila smrtnost desetkrat večja od števila novorojenčkov?

Podobno vprašanje si lahko zastavimo tudi ob propadanju podjetij.

Vlada lahko dviguje davke in uvaja nove – a podjetij, ki jih bodo plačevala bo vse manj.

Stečaji - Surs
Vir: SURS

Na tej ravni je zato mogoče, kot razglaša tudi slovenske vlada, govoričiti o »zmagi v boju z energetsko draginjo«, toda to bo mogoče le do naslednje zime…

Ponovila se je zgodba o prevari malih delničarjev, ki jo poznamo tudi v Sloveniji. Lahko bi rekli - najprej so kradli Rusom, toda sedaj so prišli na vrsto tudi zahodni vlagatelji... Kdo bo še zaupal takšnemu sistemu?

In za ceno propadanja podjetij, ne pa novih investicij, ki bi bile v resnici potrebne, da bi breme inflacije vzdržale tudi banke.

Medtem pa delnice evropskih bank še naprej strmoglavo padajo.

Delnice evropskih bančnih velikanov so v petek strmo padle, pri čemer sta Deutsche Bank in UBS Group padli za 13 odstotkov oziroma 6 odstotkov, potem ko je bil v četrtek zvečer zabeležen močan porast zamenjav kreditnega tveganja.

Nemški kancler Olaf Scholz sicer trdi, da so te banke dobičkonosne, a nihče mu očitno ne vejeme.

Znižale so se tudi delnice drugih posojilodajalcev z visoko izpostavljenostjo do kreditiranja podjetij, pri čemer je Commerzbank upadla za 9 odstotkov, Societe Generale pa 7 odstotkov.

Velike pomisleke med vlagatelji je vzbudilo reševanje švicarske vlade v težavah Credit Suisse. Del dogovora je vključeval odpis 17 milijard dolarjev vrednih obveznic Credit Suisse AT1. Poteza je razjezila številne vlagatelje, male delničarje, ki so ostali praznih rok, in razkrila še eno tveganje bančnega sektorja.

Zamenjave kreditnega tveganja, oblika zavarovanja za imetnike obveznic podjetij pred neplačilom podjetja, so pozno v četrtek zrasle na 173 bazičnih točk z 142 bazičnih točk prejšnji dan, kar je najvišja raven, odkar so bile uvedene leta 2019.

Velike pomisleke med vlagatelji je vzbudilo reševanje švicarske vlade v težavah Credit Suisse.

Del dogovora je vključeval odpis 17 milijard dolarjev vrednih obveznic Credit Suisse AT1.

Poteza je razjezila številne vlagatelje, male delničarje, ki so ostali praznih rok, in razkrila še eno tveganje bančnega sektorja.

Ponovila se je zgodba o prevari malih delničarjev, ki jo poznamo tudi v Sloveniji.

Lahko bi rekli - najprej so kradli Rusom, toda sedaj so prišli na vrsto tudi zahodni vlagatelji...

Kdo bo še zaupal takšnemu sistemu?

Strahove vlagateljev je še povečalo zaostrovanje denarne politike, saj sta ameriška centralna banka Federal Reserve in Evropska centralna banka ta teden kljub bančnim pretresom ponovno zvišali obrestne mere.

Na drugi strani Atlantika so se delnice ameriških bančnih velikanov, kot so JPMorgan Chase, Wells Fargo in Bank of America, ob začetku trgovanja v petek znižale za približno 2 odstotka.

Predvsem pa je vse skupaj tudi posledica vojne v Ukrajini oziroma evropskih sankcij proti Rusiji, ki so se EU vrnile kot bumerang.

Bankroti v EU
Bankroti v EU. Vir: EUROSTAT

Kdor ne verjame, naj si ogleda dvig premic (graf zgoraj), ki kažejo na porast vseh vrst stečajev v EU.

In kdaj so se začeli? Zelo jasno je, kaj je vzrok.

In umirajo najbolj indistrija, gradbeništvo in transport!

Sankcije delujejo, je cinično dodal komentator.

Slovenski kmetje, ki so te dni protestirali, so samo del te zgodbe. Spoznali so, da propadajo, a še vedno niso ugotovili - zakaj...

Res je - a delujejo na gospodarstvo EU, ne Rusije, ki bo inflacijo zadržala na šestih odstotkih!

Slovenski, evropski in ameriški sistemi so zelo povezani.

Zato so trditve, češ da nevarnosti ni, bolj v funkciji pomirjanja javnosti in vlagateljev in brez prave podlage.

Slovenski kmetje, ki so te dni protestirali, so samo del te zgodbe.

Spoznali so, da propadajo, a še vedno niso ugotovili - zakaj...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke