Anton proti Antonu: Zakaj je Višje sodišče »povozilo« tožbo lažnega »generala« Krkoviča in sodbo Okrožnega sodišča

Višje sodišče v Ljubljani je v senatu treh sodnic pravnomočno razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi Krkovič proti Peinkiher, zaradi kršitev zakona o pravdnem postopku iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožnika Antona Peinkiherja, ki jih je uveljavljal v pritožbi.

Pridobili smo sodbo in v nadaljevanju predstavljamo nekatere najbolj zanimive elemente, ki so pomembni predvsem zato, ker je tudi ta sodba v skladu s sodno prakso, po kateri je lahko kritika javnih osebnosti, kar Anton Krkovič vsekakor je – veliko ostrejša.

Višje sodišče je pritožbi Peinkiherja v celoti ugodilo, razveljavilo sodbo in jo vrnilo v novo sojenje z jasnimi navodili sodišču, da ne sme več kršiti zakona o pravdnem postopku in druge ustavne pravice Peinkiherja.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč leta 2019 v sodbi sodnice Metke Turk v zasebni tožbi Antona Krkoviča, upokojenca iz Krškega in nekdanjega brigadirja Slovenske vojske proti Antonu Peinkiherju, nekdanjemu vodji obveščevalno-analitičnega oddelka ministrstva za obrambo iz Ljubljane, v celoti presodilo v korist zahtevka Krkoviča in mu prisodilo le dobro tretjino zahtevanega zneska zaradi odškodnine za »duševne bolečine« - 7250 evrov.

Peinkiher bi moral svoje izjave o Krkoviču  glede na odločitev zapisano v prvotni sodbi - tudi javno preklicati in se opravičiti.

Krkovič je namreč zahteval visoko denarno odškodnino za duševno trpljenje, ki ga je doživljal zaradi sojenja in zapora v primeru Patria, kjer je naposled dosegel povrnitev škode od države v višini 60.000 evrov, zraven tega pa se je skliceval še na duševno trpljenje, ker je Peinkiher o Krkoviču v pismih bralcev izpostavljal dejstva tako o Krkoviču kot njegovem javnem delovanju.

Krkovič je v vlogi tožeče stranke zatrjeval, da Anton Peinkiher ni imel pravice o Krkoviču kot o javni osebnosti in o njegovem javnem delovanju podajati vrednostnih sodb ter je zaradi tega zahteval preklic zapisanega, javno opravičilo in veliko denarno odškodnino v višini 21.000 evrov, ker naj bi naj Anton Krkovič menda trpel zaradi javno objavljenih resnic o njegovem javnem delovanju.

Toda Anton Peinkiher je kot toženec na sojenju dokazoval, da so njegove trditve in vrednostne sodbe o Krkoviču temeljile na zanesljivih informacijah in virih.

Med sojenjem je za svoje trditve ponudil dokaze, ki jih sodišče namerno ni izvedlo, s čimer mu je onemogočilo sodelovanje v postopku ter kršilo njegovo pravico do izražanja ter pravico javnosti do informiranja o pomembni družbeno politični temi.

Kot kaže sodba, je še posebej škandalozno dejstvo, da sodišče dela dokazov Peinkiherja sploh ni ocenjevalo, češ da ni jasno, ali niso morda tajni in kako naj bi jih Peinkiher sploh pridobil, čeprav so bili dokumenti, na katere se je Peinkiher skliceval iz tajnih spremenjeni v javne že leta 2009, objave, v katerih pa naj bi prišlo do žalitev Krkoviča pa so bile objavljene po letu 2014.

Prvostopenjska sodba je Peinkiherju zanikala ustavno pravico do svobode izražanja ter popolnoma ignorirala vseh 140 listinskih dokazov Peinkiherja in izpovedi njegovih številnih prič na prvem sojenju.

Dodajam posnetek, na katerem v Beogradu l. 1985 pod rdečo zvezdo strumno koraka drugi veliki "antikomunist" Anton Krkovič, sicer partner #corrupt @JJansaSDS v aferi #Patria in nekdanji poveljnik brigade za trgovino z orožjem #Moris (od 17:17 do 17:47)
https://t.co/UlFXE7wbA2

— Blaž Zgaga (@blaz_zgaga) June 2, 2020

Navedbe Peinkiherja v pismih bralcev o delovanju Krkoviča so bile pred tem že večkrat natančno opisane v številnih knjigah, tudi v knjigah Praznika, Frangeža, Šurca in Zgage ter v drugih javnih objavah številnih avtorjev, pa Krkovič nikdar pred tem teh navedb o njem ni zanikal, kaj šele tožil avtorje.

Prvostopenjsko sodišče se je pri tem napačno postavilo na stran absolutne zaščite osebnostnih pravic Antona Krkoviča, pri tem pa je kršilo pravice Antona Peinkiherja.

»Pritožnik sodišču utemeljeno očita, da je dalo absolutno prednost varstvu osebnostnih pravic in zasebnosti tožnika (po 5. členu Ustave RS) pri čemer je spregledalo, da so obstajale okoliščine, ki so opravičevale poseg v tožnikovo zasebnost, tožencu pa je bilo onemogočeno izkazovanje le-teh ter mu je bila kršena svoboda izražanja, ki mu jo zagotavlja 39. člen Ustave RS,« je odločilo Višje sodišče.

V ponovnem sojenju bo še zanimivo in vredno javne pozornosti razčiščevanje dejstev glede prodaje orožja in streliva Hrvaški preko Kočevske Reke v režiji Krkoviča in Janše, njune zlorabe vojske in države v aferah Mariborsko orožje in Depala vas, o Krkovičevem lažnem predstavljanju za generala in še marsikaj drugega.

Po nekaterih informacijah pa naj bi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve postal Anton Krkovič (vir. 24ur). Vse svoje "osamosvojitelje" bodo priklicali nazaj na funkcije po 30 letih. Ti so naša svetla bodočnost, mlajši pa naj še malo počakajo. https://t.co/ORlHKlsEyh

— Matej Klarič (@Matej_Klaric) January 28, 2021

Višje sodišče je ponovilo tudi znano oceno, da morajo biti javne osebnosti do kritik bolj tolerantne.

»Tudi po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) svoboda izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in štejejo kot nežaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo in vznemirjajo. Varstva ne uživajo le žaljive izjave, katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje. Treba je upoštevati, da so meje sprejemljive kritike v določenih okoliščinah širše, če se izjave nanašajo na nosilce javnih funkcij v zvezi z izvrševanjem njihovih pristojnosti,« je zapisalo sodišče.

Sami pajdaši, tragikomedija v živo, Hojs mrtvaški črnosrajčnik kot minister za notranje zadeve, Olaj kot Kojak, Krkovič v črnem SSovskem usnjenem plašču, sami črnuharji, na čelu z ljubiteljem ustašev zaporniški Janša!

Do kdaj še se bodo mrhovinarji naslajali nad crknjeno državo! pic.twitter.com/e2qB7UPA88

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) January 29, 2021

Anton Peinkiher je sicer o Antonu Krkoviču na podlagi podatkov in virov zapisal vrsto vrednostnih sodb, ki jih je Krkovič očitno neupravičeno ocenjeval za »žaljive.«

Med drugim mu je očital da,

• je med osamosvojitveno vojno počel kazniva dejanja in nepremišljenosti s hudimi posledicami, kot je neposredna sestrelitev helikopterja;
• da je skupaj z Janšo prek Kočevske Reke organiziral grosistično prodajo orožja in streliva Hrvatom;
• da sta Janez Janša in Krkovič združeno nadaljevala zlorabo vojske in države v primeru afere Mariborskega orožja in Depale vasi;
• da, ko je bilo treba kaj narediti za državo, vedno zatajil..., da je 27. 6. 1991 Krkovič v celoti prespal prvega pol dneva napada na Slovenijo .... se je kot poveljnik enote nahajal v diskoteki Babilon v takem stanju, da so ga ob alarmu morali peljati spat in ni bil zmožen nobenega poveljevanja in častniške drže, ampak je samo ustvarjal zmedo, počel neumnosti in dejanja s hudimi posledicami;
• da je po vojni Kočevska Reka, kjer je bil sedež Krkovičeve enote, postala centralno skladišče za zbiranje orožja za prodajo na Hrvaško in BiH;
• da ima Krkovič neustrezno izobrazbo za častniški čin v Slovenski vojski.

Jaz nisem nikdar NIČ LAGAL o Krkoviču in Janši, VSE JE RES!
Toliko slabega kot sta TO, slovenski vojski in državi naredila ta dva negativca ni naredil nihče drug.

Še bo veselo! pic.twitter.com/i8HLqPOy0a

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) January 4, 2021

Okrožno sodišče je tudi po oceni Višjega sodišča na koncu pravilno ugotovilo le, da je imel Krkovič ob končani srednji poklicni šoli priznano V. stopnjo izobrazbe in pogoje za naziv »brigadir«, ni pa utemeljeno zavrnilo trditve Peinkiherja, da se je Krkovič javno in celo že kot upokojenec skoraj redno predstavljal kot »general«, do česar nima pravice.

Da je to res, pa kažejo tudi izjave Krkoviča, objavljene na družbenih omrežjih.

Anton Peinkiher je opozarjal tudi na nepravilno oblačenje Antona Krkoviča, ki se je v javnosti rad pojavljal v črnem, usnjenem »SS-ovskem črnem plašču« na primer na uradnem dogodku 1993 skupaj z Janezom Janšo in Gutmanom.

»Ta fotografija je tudi vložena na sodišče v tem procesu kot dokaz Krkovičevega nezakonitega in vojaško nestrokovnega delovanja v TO, saj po tedanjem pravilniku o uniformi TO ni bilo možno kot del uniforme nositi nobenih usnjenih črnih plaščev, ker so bili vsi deli uniforme v TO določeno predpisani. Sramota za TO in Slovenijo – SS-ovski črn usnjen plašč, kar dokazuje Krkovičevo zmešano glavo in Janševo pokrivanje in omogočanje vseh teh bedarij. To je dokaz popolne Krkovičeve samovolje in nespoštovanja zakonskih in podzakonskih določb s področja obrambe in še posebej Teritorialne obrambe. Krkovič ni upošteval in ubogal nikogar v subordinaciji - hierarhiji v TO, še posebej se je nad Krkovičem pritoževal do aprila 1993 postavljen načelnik RŠTO Janez Slapar. Slapar pa v tistih treh letih nikdar ni sprožil proti Krkoviču nobenega postopka, da bi ga discipliniral … Pa tudi Krkovič je sam izjavljal, da za njega obstaja samo minister Janša in da upošteva in uboga samo njega,« poudarja Anton Peinkiher.

Bojance Sibinovski was the 2nd soldier who died together with captain Mrlak. Order to shot down helicopter who was driving the bread to the #JNA soldiers in a hostile environment was given by Anton Krkovič. Commander of the 1st Special terrorist brigade MORiS.

— Serbs For Truth  (@SerbsForTruth) May 28, 2020

Krkovičevi tožbi zoper Peinkiherja je morda botrovala tudi slaba presoja in nepoznavanje vojaške terminologije, obveščevalnega dela, strategije in taktike ter slovenske in evropske ureditve na področju svobode izražanja glede javnih osebnosti.

Anton Krkovič, ki se sicer predstavlja za »generala« (kar pa dejansko ni) in ob tem, kot kažejo posnetki, včasih celo avtoritativno grozi novinarjem, ima sicer srednješolsko izobrazbo, medtem ko je Anton Peinkiher magister znanosti in nekdanji profesionalni častnik s končano vojaško akademijo in drugimi vojaškimi kompetencami.

Tone Krkovič novinarjem med tiskovno konferenco. #slovenija #tonekrkovič #prepotentnež ? pic.twitter.com/0oWeoCOcmT

— Kruh & Zaseka (@Rotor222) May 18, 2016

Nekateri mediji so sicer poročali, da naj bi bil Anton Krkovič celo kandidat za novega državnega sekretarja na MNZ, česar Krkovič ni ne potrdil in ne zanikal.

Po nekaterih navedbah virov naj bi se v MNZ istočasno zaposlil še Darko Njavro, še en tesen sodelavec Janeza Janše in Antona Krkoviča, znan iz afere Depala vas.

Peinkiher je strokovnjak za civilni nadzor nad vojsko, v času osamosvajanja pa je bil vodja obveščevalnega in analitičnega oddelka vojaške obveščevalno-varnostne službe MORS, ki je imela pomembne naloge v ključnem obdobju osamosvajanja Slovenije.