REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ali se bo v letu 2019 spremenila volilna zakonodaja?

Ali se bo v letu 2019 spremenila volilna zakonodaja?VIR: Insajder

Lanskega decembra je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da sta deli zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, kot tudi zakona o državnem svetu v neskladju z ustavo.

Glede državnega zbora so ustavni sodniki sklenili, da način določitve volilnih enot ne ustreza ustavi, saj so se v zadnjih 26 letih posamezni volilni okraji tako spremenili (glede števila prebivalstva), da je trenutno stanje protiustavno. 

Nekateri volilni okraji so po številu volilnih upravičencev tudi več kot trikrat večji, kot najmanjši, pri čemer se razlike še povečuje.

Nekateri volilni okraji so po številu volilnih upravičencev tudi več kot trikrat večji, kot najmanjši, pri čemer se razlike še povečuje. Hkrati pa so bili nekateri volilni okraji določeni tako, da ni bilo upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. Sodišče je določilo dvoletni rok za odpravo protiustavnosti.

Tudi državni svet v nasprotju z ustavo
Kmalu zatem je bila objavljena še ena razsodba Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo, da je 50. člen Zakona o državnem svetu, ki govori o pritožbi in sodnemu varstvu, prav tako v neskladju z ustavo. Posledično je sodišče naložilo državnemu zboru, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta. 

Sedanji člen namreč določa, da se lahko pritoži na ustavno sodišče le kandidat, ki je bil izvoljen, a mu državni svet ni potrdil mandata, ne omogoča pa pritožbe tudi kandidatom, ki so sodelovali na volitvah in niso bili izvoljeni.

Sedanji člen namreč določa, da se lahko pritoži na ustavno sodišče le kandidat, ki je bil izvoljen, a mu državni svet ni potrdil mandata, ne omogoča pa pritožbe tudi kandidatom, ki so sodelovali na volitvah in niso bili izvoljeni. Ustavni sodniki so razsodili, da so slednjim bile kršene ustavne pravice do ustavno zagotovljenega sodnega varstva, saj trenutno ne uživajo celovitega sodnega varstva volilne pravice. 

Ali je volilno zakonodajo potrebno spremeniti?

Priložnost za korenito reformo?
Protiustavnost obeh zakonov, ki se nanašata na izvolitev najvišjih predstavnikov ljudstva in to v obeh domovih parlamenta, je sedaj ponudila pravo priložnost za korenito reformo celotne volilne zakonodaje. 

Tako je predsednik republike Borut Pahor za 17. januar sklical pogovor o potrebnih spremembah volilne zakonodaje, na katerega je povabil vodje vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin. Vse dotične stranke so se odzvale njegovemu povabilu na srečanje v Predsedniški palači. 

Na pogovoru naj bi tako zbližali »stališča glede možnih sprememb volilne zakonodaje v skladu z zadnjo odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo.«

Na pogovoru naj bi tako zbližali »stališča glede možnih sprememb volilne zakonodaje v skladu z zadnjo odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo.«

S tem Pahor nadaljuje serijo posvetov o spremembi volilne zakonodaje, s katerimi je začel že leta 2013 in nato nadaljeval naslednje leto. »Večina takrat ni bila naklonjena spremembi okrajev, temveč oblikovanju strankarskih list v enotah z uveljavitvijo absolutnega preferenčnega glasu. S tem bi uveljavili ustavno določbo, po kateri mora biti glas volivca odločilen za izbiro poslanca, vendar pa takrat ni bilo zadostne politične volje za uveljavitev te spremembe,« so spomnili v uradu predsednika republike.

Borut Pahor
Borut Pahor | vir: STAfoto

Mnenja parlamentarnih strank
Parlamentarne stranke smo zaprosili za mnenje glede reforme volilne zakonodaje; njihove odgovore (tiste, ki smo jih prejeli) objavljamo v nadaljevanju.

Danes imamo proporcionalni volilni sistem, po katerem je v določenih okrajih lahko nekdo izvoljen s 6 odstotki glasov, nekdo drug pa izpade s 25 ali celo 30 odstotki glasov.

Največja (opozicijska) parlamentarna stranka SDS meni slednje: »Aktualni volilni sistem ima vrsto pomanjkljivosti, na kar v SDS opozarjamo že dalj časa, vsekakor pa vse od leta 1996 dalje, ko so volivci na referendumu glasovali za drugačen volilni sistem kot je uveljavljen sedaj. Danes imamo proporcionalni volilni sistem, po katerem je v določenih okrajih lahko nekdo izvoljen s 6 odstotki glasov, nekdo drug pa izpade s 25 ali celo 30 odstotki glasov. V SDS se zavzemamo za vse tiste spremembe volilnega sistema, ki bi zagotovile večjo transparentnost, večjo enostavnost  ter večji vpliv volilnega telesa na oblikovanje vlade in zakonodajnega telesa.«

Zmago Jelinčič
Zmago Jelinčič | vir: Insajder.com
Poudarja, da je volilna zakonodaja nedodelana in zmedena, zato jo je »nujno potrebno popraviti«.

Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik SNS, je prepričan, da bi morala biti volilna enota brez okrajev, uvesti bi se mogla strankarska lista kandidatov kot tudi preferenčni glas. Poudarja, da je volilna zakonodaja nedodelana in zmedena, zato jo je »nujno potrebno popraviti«. Med spremembe bi tako bilo potrebno po njegovem mnenju: uvesti obvezno volilno pravico s sankcioniranjem neopravičene odsotnosti; urediti status list in njihovo udeležbo, saj poberejo vsaj eno tretjino do polovico kandidatov; odvzeti manjšincem dvojno volilno pravico; ter oba predstavnika narodnih manjšin prestaviti v državni svet, kamor tudi sodita glede na ustavna določila. Dolgoročno še meni, da bi bilo potrebno »čim prej ustanoviti pokrajine glede na njihovo zgodovinsko osnovo (Krajnska, Štajerska, Primorska, Koroška, Pomurska)«; po ustanovitvi pokrajin pa »urediti volitve na osnovi pokrajinskih parlamentov, pri čemer bi bili predstavniki pokrajinskih parlamentov zastopniki pokrajin v zveznem parlamentu,« po vzoru Avstrije.

Tudi na pogovorih s predsednikom Pahorjem bomo zagovarjali uvedbo preferenčnega glasu, da bi s tem dosegli večji vpliv volivcev na izbiro poslancev.

Stranka Alenke Bratušek je odgovorila sledeče: »V SAB se bomo pogovorov pri predsedniku republike o spremembi volilne zakonodaje udeležili. Pogovore pozdravljamo, saj je bil na to temo v Državnem zboru v prejšnjem mandatu posvet prav na predlog takrat še poslanke SAB Alenke Bratušek (več o tem). Sprememba volilne zakonodaje je tudi del našega programa. Tudi na pogovorih s predsednikom Pahorjem bomo zagovarjali uvedbo preferenčnega glasu, da bi s tem dosegli večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Predlagamo tudi uvedbo spletnih volitev, da bi volitve približali mladim, in pa, da bi bile volitve na delovni dan. Radi bi povišali volilno udeležbo in tako imeli bolj legitimen rezultat volitev.«

Volilna zakonodaja je kompleksno in obsežno področje, ki ga ni moč spremeniti čez noč oziroma v zelo kratkem obdobju in zahteva strokovne ter premišljene odločitve.

DeSUS meni sledeče: »Volilna zakonodaja je kompleksno in obsežno področje, ki ga ni moč spremeniti čez noč oziroma v zelo kratkem obdobju in zahteva strokovne ter premišljene odločitve. To vprašanje tudi pomembno vpliva na delovanje in ravnanje posamezne stranke v času volitev, zato bodo organi stranke o tem vprašanju v prihodnje razpravljali in izoblikovali stališče v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča.«

V opozicijski NSi ocenjujejo, da bi bilo volilno zakonodajo najbolje prenoviti tako, da bi volilne okraje ukinili in uvedli absolutni preferenčni glas.

V opozicijski NSi ocenjujejo, »da bi bilo volilno zakonodajo najbolje prenoviti tako, da bi volilne okraje ukinili in uvedli absolutni preferenčni glas. Na ta način bi tudi bistveno povečali vpliv volivcev na izvolitev posameznih poslancev.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek