Ali bi sprememba volilnega sistema pripomogla k naši boljši prihodnosti?

Danes opoldne se je iztekla Insajderjeva enotedenska anketa, v kateri smo spraševali bralce, kdo je najbolj primeren za naslednjega predsednika vlade. Oddanih je bilo 2.592 glasov, največ bralcev (832 oz. 32 %) pa je glas zaupalo Janezu Janši, ki mu sledita Andrej Šiško (15 % oz. 391 glasov) in Miro Cerar (197 glasov oz. 8 %).

Še štirje predsedniki političnih strank so prejeli več kot 5 % oddanih glasov; to so bili Marko Zidanšek (6 %; 161 glasov), Alenka Bratušek (5 %; 134 glasov), Zoran Janković (5 %; 120 glasov) in Andrej Čuš (5 %; 117 glasov). Več kot polovica predsednikov strank je prejela 3 ali manj odstotke oddanih glasov. Glede na te rezultate ti predsedniki in njihove politične stranke ne bi niti vstopili v državni zbor. Tri ali dva odstotka glasov so prejeli Dejan Židan (3 %; 73 glasov), Matej Tonin (3 %; 66 glasov), Zmago Jelinčič Plemeniti (2 %; 60 glasov); Bojan Dobovšek (2 %; 52 glasov); in Luka Mesec (2 %; 51 glasov).

Po en odstotek oddanih glasov so bralci namenili Alešu Primcu (37 glasov), Bojanu Požarju (27 glasov), Roku Andréeju (25 glasov), Janku Vebru (17 glasov), Francu Kanglerju (16 glasov), Danijelu Bešiću Loredanu (14 glasov) in Viliju Kovačiču (13 glasov). Najmanj glasov so prejeli Karl Erjavec (9 glasov), Uroš Lubej (7 glasov), medtem ko Luj Šprohar ni prejel niti enega glasu.

Dvanajst vlad v 28 letih

Trenutna vlada, pod vodstvom Mira Cerarja, je sicer že dvanajsta vlada Slovenije. Prihodnja bo imela nesrečno številko 13. Prvo (Peterletovo) vlado je sestavljala koalicija DEMOS, sestavljena iz šestih političnih strank, druga (Drnovškova) vlada je imela v koaliciji prav tako šest strank, medtem ko so koalicijo tretje vlade (prav tako Drnovška) sestavljale štiri stranke (na koncu le dve). Slednja je bila tudi prva vlada, ki je do koncu izpeljala mandat. Četrta (Drnovškova) vlada s tremi koalicijskimi strankami je doživela prvo interpelacijo celotne vlade, ki je bila sprejeta. Peto (Bajukovo) vlado, ki je vladala le pet mesecev do volitev, sta sestavljali dve stranki: SLS+SKD in SDS. Dobri dve leti je delovala šesta (Drnovškova) vlada, ki jo je sestavljala peterica strank. 

Pet strank (na koncu pa le štiri) je sestavljalo koalicijo sedme (Ropove) vlade, ki je imela manj kot dve leti dolg mandat. Osma (Janševa) vlada je imela štiri koalicijske partnerice; tudi tej vladi je uspelo dokončati svoj mandat. Deveta (Pahorjeva) vlada, s štirimi strankami, je doživela umik dveh koalicijskih partneric, tako da je mandat končala predčasno. 

Deseta (Janševa) vlada s petimi koalicijskimi strankami je prav tako doživela izstop treh partneric, zaradi česar je njen mandat trajal le dobro leto. Naslednja vlada, ki jo je vodila prva ženska premierka Alenka Bratušek, je imela štiri koalicijske partnerice in prav tako ni končala mandata. Dvanajsta (Cerarjeva) vlada je svoj mandat izpeljala skoraj do konca, a je to preprečil sam predsednik vlade s svojim taktičnim odstopom; njegovo vlado so sicer sestavljale tri stranke.
Pri tem je potrebno poudariti, da so nekatere vlade dokončevale le mandat predhodne vlade, pri čemer se državni zbor ni zamenjal (do sedaj smo imeli sedem sklicev državnega zbora). 

Večinski ali proporcionalni sistem?

Večinski volilni sistem temelji na tem, da volivci oddajo glas konkretnim kandidatom, pri čemer vlado sestavi stranka z največ izvoljenimi kandidati. Teoretično tak sistem omogoča boljšo politično stabilnost, saj ni potrebe po sklepanju koalicij med več parlamentarnimi političnimi strankami. A ta sistem po drugi strani ne omogoča zastopanja drugih, manjšinskih političnih strank, kar je v demokratični ureditvi pomembna vrednota. To pa zagotavlja proporcionalni volilni sistem, ki na podlagi različnih izračunov omogoča izvolitev več različnih političnih strank v parlament. Zaradi tega se vlade oblikujejo na podlagi koalicijskega sporazuma, kar pa spet lahko privede do zapletenih izračunov, kateremu kandidatu pripada sedež ter na koncu do nestabilnih vlad, kjer lahko koalicijske stranke z umikom le peščice poslancev dosežejo, da vlada nima več večinske podpore med poslanci. 

Leta 1996 so Slovenci glasovali na referendumu o volilnem sistemu, pri čemer so imeli možnost izbire med večinskim, proporcionalnim ter mešanim sistemom. Večina volivcev (44,5 %) je podprla večinski sistem, kar je bil predlog stranke SDS, a kljub odločitvi Ustavnega sodišča, da je zmagal ta predlog, slednji nikoli ni zaživel pri nas, saj so leta 2000, tik pred volitvami, spremenili ustavo in uzakonili proporcionalni volilni sistem. 

Sprašujemo vas torej sledeče: Ali menite, da bi morali v novem sklicu državnega zbora spremeniti sedanji volilni sistem in s tem omogočili bolj stabilne vlade ter s tem boljšo prihodnost Slovenije?