REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Absurd: Ljubitelj neonacistov Aleš Hojs podpira neonacistične rumenosrajčnike in nasprotnike nacizma obtožuje - nacizma!

Absurd: Ljubitelj neonacistov Aleš Hojs podpira neonacistične rumenosrajčnike in nasprotnike nacizma obtožuje - nacizma!Aleša Hojsa je strah, da bo ljudstvo neprimerno ravnalo z njegovimi rumenosrajčniškimi 'biseri'... Vir: Twitter

Vrh slovenske Policije je ponovno dokazal, da lahko pade še globje.

Slovenski sprva odstopljeni nato samooklicani notranji minister Aleš Hojs se je najprej hudoval nad postopanjem ljubljanske policije, ki je ob dnevu državnosti intervenirala zoper pripadnike rumenih jopičev, podpornikom Janševega režima, ki so šli provocirat protestnike na mirnem protestu prejšnji petek, nato pa je direktor policije Anton Olaj res odredil preiskavo zaradi njihovega ravnanja.

Če ste morda narobe razumeli - Olaj je odredil preiskavo zoper policiste, ne pa zoper pripadnike neonacističnega 'gibanja' rumeni jopiči na Slovenskem.

Istočasno je Hojs s svojo izjavo o »biserih«, ki da se jih po Svetem pismu menda ne sme metati med »svinje« užalil večino državljanov, ki jih je s tem uvrstil med »svinje«, za razliko od njegovih rumenosrajčniških biserov.

Aleša Hojsa očitno strah, da bo ljudstvo svinjsko in neprimerno ravnalo z njegovimi rumenimi biseri, ker svinjsko s protestniškimi biseri ljudstva danes ravnajo kvečjemu njegovi rumenosrajčniki...

Vendar nekoliko podrobnejša analiza pokaže, da je Aleša Hojsa očitno strah, da bo ljudstvo prav svinjsko in neprimerno ravnalo z njegovimi rumenimi biseri.

Njegov strah je seveda upravičen, toda če bi bil res demokrat bi Hojs vedel, da ima prav ljudstvo in bi moral biti na strani ljudskih svinj, ne pa na strani svojih rumenosrajčniških biserov.

Oziroma, celo obratno, moral bi spoznati, da svinjsko s protestniškimi biseri ljudstva ravnajo kvečjemu njegovi rumenosrajčniki...

Ob tem je Hojs celo javno obtožil enega med protestniki - Vuka Ćosića, češ da je še najbliže neonacistom.

Pri tem je šokantno predvsem to, kako popolnoma »narobe svet« je javnosti predstavil notranji minister.

Po eni strani je s tem seveda branil neonaciste, ki jih povsem očitno izdajajo tudi neonacistični simboli in tetovaže.

Istočasno pa je pri tem spregledal, da razlog za intervencxijo policistov niso bile takšne ali drugačne tetovaže, pač pa kršitev javnega reda in miru in poskus rumenosrajčnikov, da se preko kordona prebijejo do drugače mislečih protestnikov in izzovejo incident.

Na to je opozoril tudi policijski sindikat.

Minister je ob tem celo objavil pismo enega od pridržanih, ki pojasnjuje, da so hoteli le zapeti Zdravljico - in on tej za lase privlečeni trditvi očitno celo verjame.

Policisti so ob tem intervenirali ne zaradi tetovaž, pač pa zaradi izzivanja in provociranja mirnih protestnikov na Prešernovem trgu, kjer so bili »rumeni jopiči« vsiljivci, ki so s svojimi žalitvami poskusili izzvati incidente in celo pretepe.

Namesto da bi bila ljubljanska policija sedaj pohvaljena, se bo pred šefi morala zagovarjati.

Enako odbit in nadvse deplasiran je poskus obtoževanja Vuka Ćosića za »neonacizem.«

O tem namreč nekaj vemo in to iz prve roke, zato policiji nudimo informacijo, ki je očitno nimajo ali pa so jo zaradi direktiv ljubitelja neonacistov na položaju notranjega ministra preprosto spregledali.

Vuk Ćosić je namreč kot publicist sodeloval že pred tremi desetletji in pol z mariborsko Katedro, katere odgovorni urednik sem bil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Shod neonacistov: Rumeni jopiči, 25. junij, Prešernov spomenik v Ljubljani. Vir: Upori.si

Časnik je bil prav zaradi objave kritičnih člankov večkrat prepovedan, tako v Mariboru kot v Beogradu.

Že tedaj, v socializmu, ko Aleša Hojsa ni bilo nikjer na spregled, je Vuk Ćosić kritiziral politiko Slobodana Miloševića in druge avtokratske in nedemokratične postopke v prejšnji državi.

Že tedaj, v socializmu, ko Aleša Hojsa ni bilo nikjer na spregled, je Vuk Ćosić kritiziral politiko Slobodana Miloševića in druge avtokratske in nedemokratične postopke v prejšnji državi.

Od nacizma je Vuk Ćosić tako daleč, kot je Hojs očitno od resnicoljubnosti in zdrave pameti, če trdi obratno.

Pri tem je najbolj presenetljivo to, kako poskušajo vladni trdorokci osti upravičenih kritik, usmerjenih zoper sebe, obrniti zoper druge.

Hojs in tako brani neonaciste, istočasno pa tiste, ki neonaciste kritizirajo, prikazuje kot – neonaciste.

Vendar ne glede na to resnice ni mogoče prikriti. Na njo opozarjajo kritiki na družbenih omrežjih, pa tudi časniki v tujini.

O pravi naravi Janševega režima poroča tudi francoski časnik Le Matin.

S podobnimi poudarki opozarja na nevarnosti, ki grozijo Evropski uniji v času slovenskega predsedovanje tudi nemško časopisje.

Da ima Aleš Hojs resne težave z zaznavanjem svoje okolice in razumsko presojo dejstev pa kaže tudi primerjava neprimerljivega, češ da policija z »uradne« državne proslave ni zvlekla nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki je imel na srajci simbol kolesarja.

Pri tem je Hojs seveda pozabil, da Kučan z mirnim sedenjem na stolu, na proslavi, na katero je bil povabljen ni nikomur grozil in ni nikogar provociral.

Da ne govorimo o tem, da bi nekdanjemu predsedniku države, edinemu še preživelemu med predsedniki držav nekdanje SFRJ ob 30. letnici državnosti lahko organizatorji kvečjemu dali možnost, da tudi sam spregovori kakšno besedo na slavnostnem dogodku, toda režiser le-tega Igor Pirkovič s svojo četico ljubiteljev Janeza Janše je državno proslavo znova privatiziral in nato lepo aranžirano predal stranki SDS.

Pri tem so posnetki tako Topnewsa kot Sindikata policistov nedvoumni - policija je na Prešernovem trgu proti t. i. rumenim jopičem v petek intervenirala že veliko prej, preden jo je k intervenciji pozval Jaša Jenull in je s svojo hitro intervencijo v bistvu »rešila« rumene jopiče pred gnevom množice.

Pri vsem tem pa sedanja vlada po avtokratskem modelu Viktorja Orbána že pripravlja zakonodajo, s katero naj bi bili vladni neonacisti v prihodnje zaščiteni pred »žalitvami«, vse to pa v trenutku, ko Aleš Hojs zmerja državljane s »svinjami.«

Vsi pa se še dobro spomnimo, kako se je reklo času, v katerem sta predsednik vlade, njegov notranji minister in ostali funkcionarji vlade podpirali ekstremistične rjavosrajčnike.

Janša in Mahnič v uniformah vzornikov
Vir: Twitter

In mnogi v Sloveniji si prav nič ne želijo, da bi se njihova država spremenila v kaj podobnega.

Zakaj je to slabo, pa nam vsak dan dokazujeta predsednik vlade in njegov »odstopljeni« notranji minister.

In kot da vse to ne bi bilo dovolj, je kulturno ministrstvu Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot podelilo še status nevladne organizacije.

Razloga za to naj bi bila dva - zato, ker so izdali manifest identitatcev v založbi Nove, ki je delno v lastništvu Janševe SDS, in zato, ker so založnik NTA, nacionalne tiskovne agencije, za katero je njen odgovorni urednik sam priznal, da je - fašistična.

Vse skupaj pa je še posebej nevarno tudi zato, ker direktor policije Anton Olaj na družbenih omrežjih, kot opozarja raziskovalni novinar Blaž Zgaga, vztrajno sledi tako rumenim jopičem kot tudi še nekaterim desnosučnim skrajnežem.

Ali morda tudi deluje po - njihovem nalogu?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek