Šarčeve koline

Zimski čas je že tradicionalno čas kolin. V slovenski vladi pa je to zimo vlogo prvega mesarja socialdemokratska stranka tokrat hitro prepustila Marjanu Šarcu.

»Vse oči so sedaj uprte v vas, predsednik vlade. Res je, ni druge: čas je za obredno žrtvovanje prešička,« smo zapisali pred nekaj dnevi.

Ocenili smo tudi, da če bo Marjan Šarec »uporabil vsaj standarde, ki veljajo v Vietnamu ali Indiji, potem verjetno ne bo imel težke izbire.«

Iz povsem konkretnih primerov zlorab službenih vozil v Indiji in Vietnamu –, ker v Evropi takšnih zlorab v zadnjem času res skorajda ni –, je bilo namreč jasno, da je najbolj mila in v svetu priznana sankcija za prekršek ministra, ki je priznal devetkratno zlorabo službenega vozila – njegov odstop ali zamenjava. V hujših primerih pa celo zapor.

Da bi moral (zdaj že nekdanji) minister Dejan Prešiček zgolj zaradi prevažanja saksofona na svoje staro delovno mesto (kamor se bo lahko kmalu vrnil) znajti za zapahi, tega seveda nihče ni zahteval.

Toda če se obtožbe o trpinčenju sodelavcev izkažejo za točne, potem za Prešička ta zgodba sploh še ni končana. Čeprav se je pritoževal zaradi »medijskega pogroma«, je zelo mogoče, da ga najhujše preizkušnje šele čakajo.

Morda za vsak primer ne bi bilo slabo, če bi se Prešiček pri Damjanu Mitroviću, ki je nedavno zbežal iz koprskega zapora, še pravočasno pozanimal, kje je pustil tiste žage za železo, ki jih je pred tem skrival v tetrapaku za mleko. Morda bi nekdanjemu ministru lahko prišle še zelo prav.

Socialni demokrati so sicer vztrajali, da je odstop Prešička nepotreben in da bo zalegel že »opomin.« Vendar v urejenih državah, kot smo že opozorili, ravnajo drugače. Po načelu individualne odgovornosti, ki velja v britanski vladi in ga posnemajo številne vlade po svetu, bi bil slovenski minister za kulturo »bivši« že v trenutku, ko bi slabi odnosi v ministrstvu postali javni - ne pa šele po samomoru enega od njemu podrejenih uslužbencev.

Vsak britanski minister je namreč odgovoren za prav vse nepravilnosti, korupcijo, zlorabe in slabo obnašanje, celo če za takšna ravnanja svojih podrejenih sploh ni vedel. Kajti njegova dolžnost je bila, da to ve, odgovoren pa je tudi za zaposlitev vseh, ki tam delajo. V primeru nepravilnosti ima zato obveznost, da odstopi.

Vse kaže, da smo imeli prav in da se je Šarec ravnal po tem »standardu«. Še dan pred usodno odločitvijo so v nacionalni televiziji sicer dobili informacijo, da bo s strani ministra Dejana Prešička ponujeni odstop predsednik vlade najverjetneje - zavrnil. Toda izkazalo se je, da so se na nacionalki zmotili. In ker so bili o ministrovih napakah tiho tudi državni sekretarji je prav, da je Šarec odslovil tudi njih.

Šarec je tako znova dokazal, da ni »pavliha«. Povsem obratno. Vsi se s tem seveda ne bodo strinjali. Prijatelj, s katerim se večkrat pogovarjava, je odkrito jezen, kadar napišem kaj pozitivnega o Šarcu. »Nimaš pojma. Tip je nesposoben, luzer,« mi včasih pravi. In našteva razne pomanjkljivosti, ki se dogajajo v državni upravi.

Toda poglejmo rezultate. Dvig minimalne plače je tudi po ocenah analitikov javnega mnenja verjetno najbolj poceni investicija, s katero si je vlada dvignila podporo. Pri tem so denar res dobili tisti, ki so ga tudi najbolj potrebovali. Spor s policisti je bil prav tako zadovoljivo rešen, strahovi, da bo vlada udarila po podjetnikih z velikimi davki pa so se izkazali za neutemeljene.

Najhujši »problem« vlade naj bi bil iz zornega kota opozicije doslej torej predvsem sprejem »marakeške deklaracije« oziroma globalnega dogovora o migracijah. Ampak v tem dogovoru dejansko ni zapisano nič takega, kar naj bi »legaliziralo« ilegalne migracije, kot trdijo kritiki. Vse drugo so pretiravanja in propagandne puhlice, čista megla.

Nekaj prosilcev za azil, ki v Sloveniji ostanejo, pa je seveda zelo majhna »cena« in posledica tega, da se je Slovenija v klubu najbolj razvitih držav pač zelo razvila in da sedaj, tudi zaradi posledic zgrešene politike tega kluba (kratkovidnega podpiranja ameriških vojn, na primer) sprejema begunce.

Vsi imamo radi visok standard in možnost ugodnega kupovanja ter prodajanja blaga na enotnem trgu EU. Super. Ampak če si v klubu, ne moreš samo izbirati »češenj« s torte. Begunci so pač druga plat medalje te iste, uspešne zgodbe in tudi to je nekaj, kar je pač potrebno vzeti v zakup, če smo člani EU.

Poglejmo še odstope ministrov. Tudi iz kakšne druge vlade so ministri že »leteli«, toda če se spomnimo predvsem Pahorja ali Cerarja v podobnih položajih, sta jo praviloma odnesla bistveno slabše. Običajno sta dolgo mencala in kalkulirala, predvsem pa so napake delali ljudje, ki sta jih sama izbrala. Zato sta bila v očeh ljudstva - sokriva.

Seveda, tudi Prešička je v vlado vzel Šarec, toda v prvi vrsti ga je na položaj pripeljal Dejan Židan. Zato so s kratkovidnim ravnanjem Prešička največ izgubili prav socialni demokrati, ne pa Šarčeva stranka LMŠ.

Največ upravičenih kritik si je Šarec verjetno doslej zaslužil prav zaradi imenovanja Damjana Črnčeca za svetovalca za nacionalno varnost. Toda po drugi strani je res, da Črnčec o problemu varnosti vendarle precej ve in je zato lahko koristen.

Predvsem pa je tukaj Šarec najverjetneje razmišljal v skladu z znanim izrekom ameriškega predsednika Lyndona Johnsona, ko je angažiral tedanjega direktorja FBI J. Edgarja Hooverja.

Leta 1971 je namreč Johnson dejal, da ga je »bolje imeti v šotoru, da ščije ven, kot pa da izven šotora ščije not.« Ker Črnčec je po tem res prenehal s svojim besednim uriniranjem v javnosti, vsaj na lastnem FB profilu. Majhen korak za človeštvo, velik za Slovenijo in njeno vlado.

V »zadevi Prešiček« pa je Marjan Šarec verjetno znova uporabil isti rek, le da ga je obrnil. Verjetno je res bolje, da Prešiček svoje potrebe zadovoljuje zunaj vlade, pa čeprav bo svoj srd usmeril tudi na vlado, kot pa da to tako, kot je doslej, počne znotraj vlade.

Če bi Prešička obdržal v »vladnem šotoru«, bi namreč Šarec s tem nase prevzel odgovornost za vse njegove nekdanje in morda še neodkrite nečednosti..

In v tako majhnem šotoru bi bila, glede na vse packarije, ki jih je v tako kratkem času Prešiček naredil na kulturnem ministrstvu – to za vlado res prava in nevzdržna »štala.«

Skratka – Šarec je znova naredil prav. Prešiček je morda žrtvovan, toda vsaj vlada je rešena.