REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Virus korupcije

Ta virus je hujši od koronavirusa. Zastrupil je vlado, ljudi in osnovo slovenske demokracije. Še malo, pa bo spodjedel temelje, na katerih stoji ta država. Zato vsi, ki kolaborirajo v aktualni oblasti, kljub svojim očitnim hudim kršitvam ostajajo na položajih.

Ministrica za kmetijstvo in podpredsednica Janševe vlade se kakor klop oklepa svojega ministrskega stolčka.

S tem svojim makiavelističnim pristopom pa Janša seveda počne ravno nasprotno od tega, kar bi moral, če bi želel, da tudi Slovenija postane 'država zakonov, ne ljudi.'

Minister Aleš Hojs je nepreklicno odstopil, ampak predsednik vlade o tem ne ve nič, ker kuverte ni odprl.

Predsednik državnega zbora in vladajoča koalicija o tem prav tako ne vedo nič, kršen je tudi poslovnik, odstopljeni minister pa je preživel celo interpelacijo.

In potem raztrgal - kuverto. In lastno kredibilnost.

Tu je še ministrica Simona Kustec. Od šolarjev in šolnikov zahteva, da venomer nosijo maske v zaprtih prostorih, sama pa se drenja za mizo v dvorani s 150 ljudmi in ne nosi maske.

Opraviči se in meni, da je to že dovolj.

Neodgovornost, neresnost, pišmevuhovstvo - na vsakem koraku. Le kako se nam je lahko zgodilo, da smo padli tako nizko?

Še pred letom dni odstopi niso bili tako sila težka zadeva. Minister, ki je v službenem avtu naokoli prevažal svoj instrument je bliskovito odletel. Poslanec, ki je sunil sendvič (in ga nato, po »samoprijavi« celo plačal) je odstopil. Visok funkcionar takrat vladne LMŠ, ki je opravil neprimeren klic, je odstopil, pa čeprav je bil tedanja desna roka tedanjega predsednika vlade.

Razlika je seveda očitna. In kar je v vseh teh primerih različno je seveda – vlada.

Vlada in to, kdo jo vodi.

Jasno je, da sta si Marjan Šarec in Janez Janša po marsičem različna, predvsem pa se razlikujeta po stilu vladanja in toleranci do korupcije in podobnih odklonov.

Neodgovornost, neresnost, pišmevuhovstvo - na vsakem koraku. Le kako se nam je lahko zgodilo, da smo padli tako nizko? Še pred letom dni odstopi niso bili tako sila težka zadeva.

Šarec je vsaj začel s skoraj ničelno toleranco, ki se mu je ob koncu vladanja nekoliko sfižila.

Pri Janši pa očitno veljajo neka povsem druga pravila. In le kako ne bi?

Politik, ki so mu očitali, da so pod njegovo taktirko izginili milijoni v trgovini z orožjem, ki ne zna pojasniti, od kod mu za okoli 400.000 evrov premoženja, ob tem pa je bil nekaj časa v zadevi Patria tudi v zaporu, seveda nima posebnega veselja do tega, da bi se razglašal za svetnika in bolj temeljito gledal pod prste svojim sodelavcem.

In tako nam prvi politik v državi, ki bi moral »voditi z vzgledom«, enostavno ni za vzgled, istočasno pa se po njem vzgledujejo tudi drugi politiki na domačem političnem parketu.

Le zakaj bi, lepo vas prosim, pred Janšo, ki nikoli ni priznal nobene svoje napake, svoje napake priznavala Pivčeva?

Ali pa Kustečeva, Počivalšek, da o Hojsu ne govorimo. Ignoranca do zakonodaje, ki jo iz svojega brloga širi Janša se kakor kuga vali po vseh vladnih hodnikih.

Ta virus je hujši od koronavirusa. Zastrupil je vlado, ljudi in osnovo slovenske demokracije. Še malo, pa bo spodjedel temelje, na katerih stoji ta država.

Šarec je vsaj začel s skoraj ničelno toleranco, ki se mu je ob koncu vladanja nekoliko sfižila. Pri Janši pa očitno veljajo neka povsem druga pravila. In le kako ne bi?

Zato vsi, ki kolaborirajo v aktualni oblasti, kljub svojim očitnim hudim kršitvam ostajajo na položajih.

In ne gre samo za to. Janšev molk glede Pivčeve kaže še na nekaj drugega, namreč, da bo Janša tudi ministrico Kustečevo poskusil na vsak način – ubraniti.

To se zdi na prvi pogled nelogično, kajti le kdo razumen bi želel imeti ob sebi tako pokvarjeno, korumpirano političarko, ki brez kančka vesti usmrajuje ves političen prostor okoli sebe, uničuje lastno stranko in raven politične kulture v Sloveniji?

Toda v Janševem svetu imajo takšni osebki prav posebno, zveličavno mesto.

Bolj kot je nek politik pokvarjen, neumen, nesposoben, večjo vrednost ima za Janšo.

Pravite, da Pivčeva nima več podpore v lastni stranki? Krasno, kajti tako bo le še bolj odvisna od SDS in od Janše!

Pravite, da Pivčeva nima več podpore v lastni stranki?

Krasno, kajti tako bo le še bolj odvisna od SDS in od Janše!

Isto velja za ostale njegove »sodelavce«, v resnici pa vojščake in pribočnike.

Poslanec »Treznik« bo po pijanski aferi na sedežu kralja banan le še bolj navezan na velikega vodjo. Neresnost Janševega Kekca pomeni, da bo o vsem, kar blekne Žan Mahnič odločal sedanji predsednik vlade, dejstvo, da je SMC že politično truplo, pa najbolj koristi prav vodilni vladni stranki.

Bolj kot so v SMC-ju »mrtvi«, bolj Janši osebno vdani in zanj koristni so v tej stranki. Ob uvenelem steblu SMC-ja se razrašča bogata krošnja SDS-a. Takoj ko se SDS prisesa na kakšno koalicijo in iz partneric izsesa njihove življenjske sokove, postane predsednik vlade bistveno bolj živahen in razposajen.

Dokler ni podpisal koalicijske pogodbe, je Janša zato državniško zagotavljal, da ideoloških tem ne bo odpiral.

Ko pa je postal predsednik vlade, je sprožil hudournik žaljivih tvitov in napadov, ki so odmevali tudi izven slovenskih meja.

Ko pa je postal predsednik vlade, je sprožil hudournik žaljivih tvitov in napadov, ki so odmevali tudi izven slovenskih meja.

Kajti medtem je svoje koalicijske partnerje, ki so izdali svoje volivce tisti trenutek, ko so se začeli pogovarjati o vstopu v Janševo vlado, že dovolj umazal in jih s tem prikoval nase.

Ve namreč, da njegovi kompromitirani koalicijski partnerji na volitve ne smejo, ker so izdali volivce. In zato jim ne preostane drugega, kakor da mu zvesto služijo in si kupujejo čas do bridkega konca.

Vsi vedo, da so svojo politično dušo za pest srebrnikov in preužitkarstvu na lovorikah neomejene oblasti - prodali hudiču. Oziroma predsedniku vlade.

On sedaj odloča o vsakem dnevu, ko (še) prejemajo svoje ministrske in poslanske plače.

Bolj kot je nek politik pokvarjen, neumen, nesposoben, večjo vrednost ima za Janšo. Pravite, da Pivčeva nima več podpore v lastni stranki? Krasno, kajti tako bo le še bolj odvisna od SDS in od Janše!

Medtem pa predsednik vlade neutrudno ruši vse na vodilnih položajih v državni upravi in v prav vsako institucijo ter na vrh le-teh drugega za drugim postavlja – svoje ljudi.

Kriterij ni stroka ampak partijska izkaznica in klanjanje velikemu vodji in stranki SDS.

Tako imamo na koncu sistem, kjer je na vrhu eden, spodaj pa je množica nesposobnih, prevarantskih, neumnih, neodgovornih osebkov, ki pa so brezmejno vdani svojemu vodji.

Prav v tem je tudi smisel na prvi pogled nesmiselne Janševe obrambe Pivčeve.

Kaj nam s tem sporoča Janša?

Sporoča nam, preprosto, da je on sam »bog in batina.« Da je najmočnejši, največji, da si upa in da bo naredil to, kar si ne upajo drugi. Da je najpomembnejša lojalnost njemu osebno in nič drugega.

Zakoni in ustava so samo še okrasek ali priročno sredstvo, ki jih uporabi tedaj, ko mu to ustreza.

Z reševanjem vseh grdih, umazanih in zlih Janša uvaja izredne razmere, hkrati pa vsem sporoča svoje najpomembnejšo politično poslanico, svoje večno pastirsko pismo: tisti, ki mu bodo zvesti, bodo rešeni in bodo srečno živeli v njegovem kraljestvu.

Z reševanjem vseh grdih, umazanih in zlih Janša uvaja izredne razmere, hkrati pa vsem sporoča svoje najpomembnejšo politično poslanico, svoje večno pastirsko pismo: tisti, ki mu bodo zvesti, bodo rešeni in bodo srečno živeli v njegovem kraljestvu.

Kdor pa se mu bo uprl, tega čaka izgon iz vladnih dvoran, berufsverbot in životarjenje izven državnih jasli.

To pa seveda nima veliko skupnega z moderno državo.

Ko so očetje ameriške ustave - Madison, Hamilton, Jay in drugi – vzpostavljali to prvo veliko demokracijo na svetu, so v ospredje postavili eno samo pravilo – da je to »država zakonov, ne ljudi.« Prav v tem je bila dolgo časa veličina ameriškega eksperimenta in nekaj, na kar so bili lahko upravičeno ponosni.

To je pomenilo, da ne more biti nihče nad zakonom, da zakon velja za vse enako, za bogate in revne, tiste na oblasti in tiste, ki jim vladajo.

To ni bila vedno samo teorija.

Vsi vedo, da so svojo politično dušo za pest srebrnikov in preužitkarstvu na lovorikah neomejene oblasti - prodali hudiču. Oziroma predsedniku vlade. On sedaj odloča o vsakem dnevu, ko (še) prejemajo svoje ministrske in poslanske plače.

Vendar je republika počasi zapadla v dekadenco, ki jo danes pooseblja lažnivi, besni, nestrpni in nestanovitni Donald Trump, ki neprestano dokazuje, da je nad vsemi zakoni, da lahko laž spremeni v resnico, da pravila zanj ne veljajo in da lahko človek –, če ima v rokah vse vajeti oblasti - z odločno akcijo kljubuje še tako trdnim zakonom.

Zdi se, da nikoli v zgodovini človeštva svet še ni imel toliko norcev na oblasti. Ki se še zgledujejo drug po drugem.

Predvsem Trumpu pa tako ali drugače sledijo njegove kopije po vsem svetu.

Tudi v Sloveniji imamo eno in Janša se, kolikor pač lahko, trudi, da bi posnemal svojega velikega vzornika.

Zato tudi brani kompromitiranega Hojsa, korumpirano Pivčevo, umazanega Počivalška in nesposobno Kustečevo. In celo vrsto drugih oprod.

Dobro državo nam obljublja tako, da brani vse prodane in propadle duše.

S tem svojim makiavelističnim pristopom pa Janša seveda počne ravno nasprotno od tega, kar bi moral, če bi želel, da tudi Slovenija postane »država zakonov, ne ljudi.«

Ampak to Janši seveda ni cilj. Edini cilj, ki mu je zvest, je neomajana politična moč. V imenu tega cilja pa je pripravljen Janša, kot smo videli že neštetokrat, brez pomisleka poteptati tudi zakone.

Po vsem svetu je zaradi veliko manjših prekrškov, kot so jih storili sporni slovenski ministri, v zadnjih letih odstopila vrsta kongresnikov, ministrov in drugih odličnikov.

Iz Gvineje je te dni hit na družbenih omrežjih posnetek, kako predsednik te države besno, kar s pestmi, obračunava z enim od ministrov, ki je poneveril državna sredstva za boj proti koronavirusu.

Ameriški kongresnik Aaron Schock je z državnim denarjem neupravičeno kupil karte za koncert, britanska ministrica za zdravje se je z denarjem davkoplačevalcev neupravičeno prevažala po državi, ameriški minister za zdravje Tom Price je državni denar zapravljal za zasebne polete z letali, francoski minister François de Rugy pa je denar neupravičeno porabljal za drage družinske in prijateljske večerje.

In tako naprej – toda vsi so odstopili in to brez večmesečnega političnega cirkusa, kot ga gledamo iz dneva v dan v Sloveniji.

Zakaj?

Zato, ker so, kljub vsem neuspehom njihovih demokracij, to še vedno države zakonov, ne ljudi.

Celo iz Gvineje je te dni hit na družbenih omrežjih posnetek, kako predsednik te države besno, kar s pestmi, obračunava z enim od ministrov, ki je poneveril državna sredstva za boj proti koronavirusu.

»Vsi si zaslužimo takšnega predsednika,« je zapisal eden od komentatorjev. Mar res?

Obračun s pestmi v sodobnem času vsekakor ni prava in ne edina pot za obračun s korupcijo –, toda tudi ta primer vsaj kaže, da predsedniku Gvineje ni vseeno in da umazanih, pokvarjenih in nemoralnih oseb preprosto ne bo trpel ob sebi.

In Slovenija?

Popolnoma obratno. V Sloveniji bi take lopove in kršilce zakonov predsednik vlade še potrepljal po ramenu.

Če bi le bili njegovi in njegovim »prvorazrednim« do konca vdani.

Toda to seveda ni normalno.

Da je to normalno, nas lahko prepričuje samo kakšen izkrivljen um, okužen z virusom korupcije, ki ga neutrudno širi – aktualna vlada.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Cenzura osvobaja?
Štafeta enoumja nekoč in danes
Vrnitev verbalnega delikta
Zakaj »Srbska« ni Kosovo
»Suverenost« podkolonije

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke