REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Proti gasilcem-požigalcem!

Na tokratnih volitvah izbiramo med gasilci - in požigalci. Če nočemo, da ne samo streho, pač pa tudi temelje te države, ki ji pravimo Slovenija pogoltnejo plameni janšizma, potem bi bilo verjetno modro, če ne bi glasovali za »gasilce-požigalce« iz sedanje vlade in njihove marionete.

Pred nami so volitve. Najpomembneje seveda je, da gremo na volitve. Toda enako pomembno je tudi, da obkrožimo pravega kandidata in stranko.

To načeloma ne bi smelo biti težko, kajti izbira je v bistvu zelo enostavna.

Odločiti se moramo le med tem, ali bomo obkrožili ime nekoga od kandidatov, ki se bodo prelevili v gasilce požara, ki spodjeda to družbo, ali pa – kakšnega požigalca in piromana.

Toda v resnici zadeva ni tako preprosta.

Med gasilci, ki nam obljubljajo rešitev naših usod in države je namreč kar cela kopica gasilcev - piromanov. Francozi imajo za to vrsto ljudi celo poseben izraz »pompier pyromane«.

Med gasilci, ki nam obljubljajo rešitev naših usod in države je namreč kar cela kopica gasilcev - piromanov.

Francozi imajo za to vrsto ljudi celo poseben izraz »pompier pyromane«.

In očitno jih je v politiki precej. To so tisti, ki najraje sami podtikajo požare, da bi bili nato prvi na prizorišču zločina, kjer nato rešujejo prizadete in postanejo največji »heroji.«

Tipičen primer je to, kar se dogaja trenutno v Evropi. Na vojno v Ukrajini se običajno gleda skozi nadvse enostavno, v resnici pa pootročeno in naivno optiko.

Rusija je velika država, ki je napadla manjšo, zato je Rusija pač agresor, ki si zasluži obsodbo in najhujše možne sankcije, če ne celo kaj hujšega, se glasi ta običajen pogled na ukrajinsko vojno.

Rusiji najpogosteje in najbolj glasno očitajo kršitev pozitivnega prava prav tisti, ki so sami kršili iste norme, pa še to na veliko bolj nelegitimen način, ko so brez odobritve VS OZN napadali in uničevali številne države sveta.

V resnici je zadeva bolj zapletena.

Uporaba sile je v mednarodnih odnosih res kršitev peremptorne norme, jus cogensa; kršitev suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti države je prav tako kršitev pozitivnega prava.

Isto velja za enostransko priznanje neodvisnosti obeh republik Donbasa na vzhodu Ukrajine. Brez strinjanja matice z odcepitvijo velja tudi to za kršitev mednarodnega prava.

Težava te logike je, da to Rusiji najpogosteje in najbolj glasno očitajo tisti, ki so sami kršili iste norme, pa še to na veliko bolj nelegitimen način, ko so brez odobritve VS OZN napadali in uničevali številne države sveta (Afganistan, Irak, Libija, Sirija, Jemen…), ali priznavali enostransko razglašeno neodvisnost Kosova.

Kot je to storila na primer tudi Slovenija.

In kar še vedno počne na primer Velika Britanija, ko v Prištino pošilja na desetine kosov protioklepnega orožja, kljub temu, da je to v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1244.

Trditve, da gre za »popolnoma različne primere« odcepitev (Lugansk, Doneck, Kosovo) pa so seveda povsem iz trte zvite.

Na vojno v Ukrajini se običajno gleda skozi nadvse enostavno, v resnici pa pootročeno in naivno optiko.

Dejanske razlike seveda obstajajo, ampak iz pravnega zornega kota so to praktično enaki primeri.

Ob tem pozna Ustanovna listina OZN celo »samoobrambo«, zato so ruske trditve o ogrožanju njene varnosti s strani Ukrajine ali ukrajinskega vstopa v NATO glede tega veliko bolj utemeljene (kar pomeni, da je lahko dovoljen celo preventiven napad!) kot na primer ameriške (spomnimo se samo neobstoječega orožja za množično uničevanje v Iraku), ki so jih Američani skupaj z zavezniki uporabili ob bombardiranju držav, oddaljenih 10.000 kilometrov od meja ZDA.

Spomnimo se samo, da ZDA nikoli niso dovolile namestitve ameriških raket na Kubi, hkrati pa so Rusijo obkolile s svojimi zaveznicami in težkim orožjem.

Največji mednarodnopravni »greh« Rusije tako ostaja enostransko priznanje neodvisnosti obeh osamosvojenih donbaških republik – toda tudi v tem primeru šele potem, ko je oblast v Kijevu dolgih osem let bombardirala prebivalce Donbasa, ubila 14.000 ljudi (med njimi 80 odstotkov civilistov, večinoma Rusov) in odločno zavrnila mirovne sporazume iz Minska.

Zoper naštetih kršitev v resnici ni učinkovitega pravnega varstva, zaradi česar se je Rusija odločila za »samopomoč.«

Zoper naštetih kršitev v resnici ni učinkovitega pravnega varstva, zaradi česar se je Rusija odločila za »samopomoč.«

Zahodne države pa so na primer Kosovo priznale tedaj, ko Srbija tam ni imela prav nobene učinkovite oblasti in ni ogrožala in obstreljevala nikogar na Kosovu, še najmanj kosovske Albance (v resnici je bila srbska manjšina na Kosovu žrtev pogromov s strani večinskega ljudstva, Albancev, najbolj leta 2004!).

Obenem se je Srbija ves čas pogajala, pristajala na široko avtonomijo kosovskih Albancev in ni želela pristati zgolj na odcepitev pokrajine.

Kljub temu je večina članic Evropske unije leta 2008 Kosovo takoj priznala kot – neodvisno državo.

In če je sedaj to naredila Rusija z dvema osamosvojenima republikama na vzhodu Ukrajine, je to kvečjemu povračilna ali podobna akcija, ki je istočasno veliko bolj upravičena, kot so bile sporne poteze Zahoda leta 2008.

Pretirano izgubljanje živcev zaradi Putinove »agresije« tudi tu ni na mestu. Ob tem ne smemo pozabiti, da so popolnoma odbite tudi trditve, da je Putin »nor« ali da želi obnoviti Sovjetsko zvezo. To so si zahodni propagandisti gladko izmislili.

In zato pretirano izgubljanje živcev zaradi Putinove »agresije« tudi tu ni na mestu.

Ob tem ne smemo pozabiti, da so popolnoma odbite tudi trditve, da je Putin »nor« ali da želi obnoviti Sovjetsko zvezo. To so si zahodni propagandisti gladko izmislili, ker Putin vse do leta 2014 in puča v Kijevu ni kazal nobenih takšnih tendenc.

In na to opozarjajo najboljši poznavalci mednarodnih odnosov danes. Na primer John Mearsheimer, ki smo ga in ga bomo še velikokrat citirali.

Povedano preprosto: ameriški »gasilci-požigalci« so Ukrajino vlekli v NATO kljub ruskemu odporu, obenem pa v tej državi podpirali neonaciste, ki so na koncu leta 2014 izvršili še puč v državi.

Vsi ruski predlogi, ki so vodili h kompromisom so bili zavrnjeni.

Tudi s strani EU že leta 2014. Rusijo so potisnili v kot.

Ko so februarja letos ukrajinske sile pričele ponovno z množičnim bombardiranjem hiš rusko govorečih prebivalcev Donbasa (ob tem ko je bila ruska vojska že na ukrajinskih mejah!), med katerimi jih ima okoli 100.000 tudi rusko državljanstvo, se je Moskva odzvala.

In sedaj, menda zaradi »agresije« ruskega predsednika Vladimirja Putina še dve evropski državi (Švedska in Finska) želita čim prej v zvezo NATO!

Tu vidimo, kako lepo se je piromanom iz zveze NATO posrečil njihov načrt. Sami so pripravili grmado, podtaknili ogenj, tudi Janez Janša je večkrat podpiral odločitve, ki so Ukrajino spravile skorajda že v NATO – sedaj, ko je do vojne, ki so jo zakuhali, naposled prišlo, pa se NATO znova pojavlja kot naš »zaščitnik«. Odrešenik.

In ob tem si mane roke vojaška industrija, ki bo na račun vseh nas vlekla mastne profite, medtem ko bomo v EU zategovali pasove, hodili peš in se tuširali na tri tedne, kot nam že priporoča nemški Bild.

Sami so pripravili grmado, podtaknili ogenj, tudi Janez Janša je večkrat podpiral odločitve, ki so Ukrajino spravile skorajda že v NATO – sedaj, ko je do vojne, ki so jo zakuhali, naposled prišlo, pa se NATO znova pojavlja kot naš »zaščitnik«. Odrešenik.

To vam je zagotovo znano, saj smo to lahko opazovali zadnji dve leti pandemije.

Najprej so se politiki na desnici ponudili kot rešitelji.

Nato so se šli nabave opreme, pri katerih so največ zaslužili oni sami in njihovi pajdaši.

Potem so uvajali drakonske in včasih povsem nesmiselne ukrepe ter jih preko noči ukinjali kot naši »rešitelji.«

S svojim vladanjem so povzročali kaos, zaradi kaosa pa so na to preskakovali javne razpise, delili pogodbe mimo vrste, kršili zakone in ustavo in na vodilna mesta postavljali sebi zveste kadre.

Kako to ustaviti?

Obstaja samo en način. Z volitvami.

Z okrepitvijo vseh institucij in medijev, ki so jih razrušile stranke sedanje vlade.

Za koga bomo glasovali zato ni vseeno.

Izbira je velika in veliko jih je, ki imajo kaj za pokazati. Stranke KUL-a (SD, Levica, LMŠ, SAB) in Gibanje Svoboda, Naša prihodnost in Dobra država, Pirati in ko gre predvsem za zunanjo politiko tudi Resni.ca – vse te stranke spadajo med »gasilce.«

Če nočemo, da ne samo streho, pač pa tudi temelje te države, ki ji pravimo Slovenija pogoltnejo plameni janšizma, razdora in avtoritarizma, potem bi bilo verjetno modro, če ne bi glasovali za »gasilce-požigalce« iz sedanje vlade in njihove marionete, kot so Naša dežela koruptivne Aleksandre Pivec in podobne.

Na bi bilo prav, če bi glasove dobili tisti, ki so pomagali zažgati naše institucije in ustavo, naše zakone in postave, ki so v ogenj krivic potisnili našo policijo in zdravnike.

Tiste, ki so pustili umirati oskrbovance v domovih za ostarele, tiste, ki so prepočasi nabavljali cepivo in silili ljudi, da se cepijo z nevarnim, a zaradi svoje ideološke zaslepljenosti in rasizma nikoli niso nabavili najbolj varnega, ker so ga pač izdelali »grdi Rusi.«

S svojim vladanjem so povzročali kaos, zaradi kaosa pa so na to preskakovali javne razpise, delili pogodbe mimo vrste, kršili zakone in ustavo in na vodilna mesta postavljali sebi zveste kadre. Kako to ustaviti? Obstaja samo en način. Z volitvami.

Tiste, ki so pregnali dobre novinarje iz medijev in na njihovo mesto pripeljali partijske apartčike in pisunčke, ki zvesto služijo le njim in interesom njihovih patronov.

In tiste, ki so dve leti žalili ljudi kot »svinje«, ki so naciste hvalili kot »bisere«, polagali vence domobrancem in teptali spomin na partizane, napadali evropske institucije, se izogibali nadzoru tožilstev nad svojim delom in Slovenijo v očeh razvite Evrope spremenili v avtoritarno, zaostalo državo.

Štiriindvajseti april bi lahko bil zato zelo pomemben dan.

Dan, ki bo odločil, ali bodo zmagali piromani, »požigalci slovenskih domov«, častilci tistih, o katerih poje tudi partizanska »Hej brigade!«

Ali pa resnični gasilci.

In zato je pomembno, da nas s svojimi lažnimi predvolilnimi obljubami v teh zadnjih dneh pred volitvami ne zavedejo »gasilci-požigalci«!

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Slepota Nata
»Bombardan« za zaton Nata
Poraz Rusije, misija nemogoče
Samoobramba: palestinska, ne pa izraelska pravica!
Cena »ukrajinske zmage«: 1700 milijard evrov

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke