nedelja, 06. oktober 2024 leto 29 / št. 280
PoSTAno!
Trideset let od enostranske odcepitve Slovenije od SFRJ in razglasitve neodvisnosti so problemi v državi še vedno zelo podobni nekdanjim, le da so se nam vrnili popačeni, v obliki farse.
Država je ekonomsko napredovala, toda za ceno večje negotovosti in političnih delitev, zaradi katere se marsikomu obrača želodec.
Lahko bi celo rekli, da so problemi v tej državi še vedno zelo – poSTAni.
Nekako tako, kot predvčerajšnje kosilo, ki že nekoliko zaudarja, pa nam ga je zato, ker nimamo česa boljšega pri roki, še vedno žal zabrisati v smeti.
Poglejmo samo nekatere zadnje primere.
Pred tridesetimi leti je bila v ospredju razprav v Sloveniji razpad večnacionalne Jugoslavije in odcepitev Slovenije.
Kucan was closest to this non paper when he hear about it on TV. Story’s for blind Jansa’s followers and searching for cheap excuses for Jansa and his stupidity.
— Janez Horvat (@JanezHorvat3) June 13, 2021
Danes se nam je z »non paperjem« in razpravami o spreminjanju meja na Balkanu razprava vrnila v obliki morebitnega razpada večnacionalne BiH.
Pred več kot tridesetimi leti je takratna socialistična, nekateri bi rekli »komunistična« oblast dovolila in omogočila, da na volitvah sodelujejo različne stranke, tudi takšne, ki so se odkrito zavzemale za zrušitev tedanjega socialističnega sistema s pomočjo volitev.
Volitve so bile organizirane na ravni republik, nikoli na zvezni ravni.
In država je razpadla v krvavi vojni, v kateri se je Slovenija odcepila prva.
Tri desetletja pozneje gledamo in se čudimo, kako isti demokrati (Janša & Co.), ki so se nekoč celo borili za demokracijo v državi, poskušajo sedaj stranko Levica, ki si za svoje tudi deloma »socialistične« cilje na enak način prizadeva izboriti na odprtem, demokratičnem parlamentarnem trgu, torej z volitvami preprosto – prepovedati!
In to celo tako, da ji podtikajo ponaredke.
Le kako je to mogoče? In kaj to po 30 letih pomeni za to državo?
To pomeni velik padec, ne pa napredek.
Preprosto, če je bilo pred 30 leti mogoče svobodno nastopati na volitvah ne glede na »nesprejemljivost« in »neustavnost« programov strank, danes pa naj bi bilo to v nasprotju z ustavo (kot trdijo v NSi in SDS), to seveda pomeni, da je bila socialistična Jugoslavija bolj napredna in demokratična od kapitalistične in neodvisne, parlamentarne demokracije - Slovenije.
To je seveda sklep, ki se vsiljuje sam po sebi prav zaradi odbitega ravnanja vrhuške SDS in stranke NSi, ki je imela lepo priložnost, da postane dobra alternativa Janševim rjavosrajčnikom, vse dokler se Matej Tonin ni oblekel v slabe kopije vojaških uniform in odšel na vojaške terene valjati po blatu z vsega hudega vajenimi pripadniki Slovenske vojske.
Leta 1990 je bilo torej mogoče zmagati na volitvah s programom, ki je na demokratičen način spremenil družbeno-političen sistem.
Leta 2021 to ni več mogoče, niti z volitvami, nas preprečujejo desničarski ustavobranilci!
In to je - napredek?!
Verjamemo, da so naši politiki nesposobni. Ampak verjamemo tudi, da bodo vrhunsko upravljali turistična podjetja. https://t.co/uhv4yRw8BW
— Vasja Bocko (@vasko_dagama) June 10, 2021
Jugoslavija je namreč dopuščala tako večstrankarske volitve (kljub dejstvu, da so bile v nasprotju z Ustavo SFRJ) in celo referendum o neodvisnosti, ki ga celo 30 let zatem demokratična Španija, ob podpori EU – Kataloncem ni dovolila.
To so grehi sedanje, desne vlade. Toda tudi opozicija ima na zalogi nekaj postanih primerov.
Poglejmo najprej najbolj poSTAn primer, nefinaciranje STA.
To je seveda škandal, ki se v urejeni državi ne bi smel zgoditi. Novinarji, ki opravljajo javno službo, si zaslužijo pošteno plačilo v skladu z zakonom in ne bi smeli biti talec bitk, ki jih vodijo UKOM pod taktirko Uroša Urbanije, Janševa vlada in Bojan Veselinovič.
Toda tisti, ki trdijo, da gre za »neodvisno« agencijo, ki si zasluži celo medaljo, obenem pa ne vidijo napak na strani vodstva STA, se delajo norca iz nas.
Agencija, ustanovljena kot navaden d.o.o., ki je v večinskem lastništvu vlade oziroma države, že po definiciji ne more biti povsem neodvisna.
Novinarji se seveda morajo držati standardov in formalno neodvisnost jim zagotavlja nadzorni odbor, de facto pa je STA bila in bo vedno trobilo (vsakokratne) vlade. V tem smislu je pritisk zdajšnje vlade na STA manj sporen, kot na nekatere druge medije.
Vse opozicijske stranke pa bi se ob kritikah na račun sedanje vlade lahko mirno vprašale predvsem, kako je mogoče, da v kakšnih 20 letih svojih vlad niso uspele narediti iz STA-ja bolj neodvisno tiskovno agencijo?
Imele so vso možnost. Toda dokler je to trobilo služilo njim, se jim to ni zdelo vredno naporov. In zdaj žanjejo, kar so sejali.
Isto velja za RTV SLO.
Kdaj se bo našel/a kakšen/a novinar/ka recimo na @RTV_Slovenija ali @POP_TVprogram, ki bo tako nastopil/a? https://t.co/aYTZPpijso
— Tjaša Zavrh - Zombi (@TjasaZavrh) June 1, 2021
Se kdo še spomni pompa opozicije, ko je prva Janševa vlada z »Grimsovim zakonom« zelo omejila samostojnost RTV javnega servisa?
In kaj se je zgodilo v času vlad Boruta Pahorja, Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca?
Nič posebnega. Sporni SDS-ov zakon so pustili v veljavi, ker je levim vladam prav tako lepo služil, danes pa jokajo, ker se znova obrača proti njim. Sami so si krivi, premo sorazmerno z leti, v katerih so vladali in pri tem sta LMŠ in Levica še najmanj oziroma nič krivi.
Sporno je predvsem to, ker želijo v Janševi vladi sedaj v kratkem časovnem oknu, ki ga imajo na voljo do naslednjih volitev, doseči, da bi bil na čelu agencije »njihov« kader.
Toda tudi »leve« vlade so počele enako in Janši všečna nekdanja direktorica STA Alenka Pavlin ni čakala predolgo na svojem položaju, pač pa je po zamenjavi oblasti preprosto odšla.
Ampak Bojan Veselinovič pa se drži. In vsa opozicija navija zanj.
Ampak – le zakaj? Pravijo, da je sposoben. Kot sem žal spoznal sam, je to res – ima namreč neverjetno sposobnost, da se spomni dogodkov, ki se niso zgodili in pozablja tiste, ki so se.
Ampak to je verjetno kvaliteta, potrebna za hitro uredniško napredovanje.
Je pa Bojan Veselinovič naredil veliko napako, zaradi katere je sedaj talka vsa STA.
Zanimivo, da bo Jansa odsel v zgodovino kot najbolj osovrazen slovenski politik, pa kljub temu misli, da lahko o “moralni pokvarjenosti” drugih pridiga ravno on.
— Janez Horvat (@JanezHorvat3) May 22, 2021
Bojan Veselinovič je namreč Boruta Meška, prejšnjega odgovornega urednika STA in nekoč tudi mojega kolega na Mladini, kmalu po svojem imenovanju vrgel na cesto. Res je, Meško je umrl zaradi raka in to, kar je tedaj naredil Veselinovič, je bilo skrajno zavržno.
Tedaj sem se z Meškom, ki mi ga je prav Miran Lesjak (Veselinovičev patron iz Dnevnika) v času, ko sva bila oba še na Mladini dajal za vzgled odličnega novinarja, pred smrtjo večkrat pogovarjal in vem, kako zelo je Borut trpel.
Za razliko od Veselinoviča, ki se je ves čas presedal z ene mastno plačane uredniške funkcije na drugo je Meško pred tremi desetletji za Mladino pisal prodorne in prelomne članke, za katere si moral imeti »jajca«.
Z Meškom pozneje nisva bila več istih pogledov na marsikaj, ampak to je bilo za oba nepomembno.
Mnogi so mu zamerili njegovo vodenje na mestu odgovornega urednika STA. Prav, razumem.
Veselinovič bi lahko Meška zgolj odstavil, tako da bi Meško še vedno lahko delal kot novinar.
Toda Veselinovič se je odločil – tega pa se je očitno naučil pri Lesjaku -, da ga vrže na cesto z za lase privlečenimi obtožbami, češ da ni pripravil nekega programa.
To je bilo kruto in nečloveško.
Na to sem tedaj opozarjal in protestiral. Zaman. Nekateri kolegi so me celo obsojali, ker so Mešku iz hudobije privoščili izgubo službe.
Tako so zasejali seme sovraštva, ki je bogato obrodilo prav te dni.
Seveda je jasno, da je sedaj Janševa vlada tudi ta primer vzela zgolj za povod za obračun z STA-jem. Če ne bi bilo Meška, bi našli kaj drugega.
Toda če tega povoda ne bi bilo, bi bila situacija za STA veliko boljša. In če bi bilo med novinarji več solidarnosti, nas politiki ne bi mogli tako zlorabljati.
In seveda je v tej zgodbi še marsikaj nejasnega.
Če poenostavim: pravkar se hvalite, da namesto, da bi upravljali zaupano vam premoženje države, ruvate instalacije iz sten. Spomnim se zgražanja, ko je to ob umiku iz nekaj vojašnic leta 1991 počela JLA. Ocenjeno je bilo kot skrajno barbarsko.
— LaraM (@lavra_m) June 11, 2021
Na primer -, če je STA plačana za javno službo in to s preko dvema milijonoma evrov davkoplačevalskega denarja –, kako je mogoče, da potem isti davkoplačevalci do novic nimajo prostega dostopa, pač pa jih morajo dodatno plačevati?
In prav tako je neverjetno, da se direktor STA-ja Veselinovič trmoglavo že mesece prička z UKOM in vlado, komu bo poslal pošto. Je vlada noče sprejeti? Prav, zakaj je ne pošlje na UKOM?
Očitno le zato ne, ker je v UKOM-u direktor Uroš Urbanija, ki je moral po Veselinovičevem imenovanju prav tako zapustiti STA. Ima Veselinovič s tem oseben problem, ker noče poslati dokumentacije nekdanjemu podrejenemu?
Ali pa ga je strah, da mu bo Urbanija našel kakšno napako, na primer »nepripravljen program«, kot ga je on zvijačno našel Mešku?
Seveda mu bodo našli napake. Povsem enako, kot jih je on Mešku. In kaj potem? Ampak zato nima smisla držati v šahu celotno agencijo!
Ja, prej ali slej bo vlada na STA pač nastavila svojega direktorja, tako je bilo in tako bo. Komur to ni všeč, naj vloži resen napor v to, da STA nekega dne postane res neodvisna agencija, sposobna tudi analitičnih in raziskovalnih člankov.
In tu je na koncu te zmešnjave še predsednik države Borut Pahor, ki se je nato hipno odločil, da bo STA odlikoval.
Za kaj že? Za kakšen udaren članek mogoče?
Za prelomne prispevke ob »osamosvojitvi«?
STA je pomembna, ker spremlja vse dogajanje po državi in svetu in je arhiv pomembnih novic, toda državno oblikovanje si res ne zasluži agencija, katere glavno poslanstvo je bilo doslej le suhoparno poročanje s tiskovk, pač pa veliko prej kakšen drugi medij.
Na primer Radio Študent, ki je bil valilnica kadrov večine današnjih medijev, danes pa je prav tako brez financ in nam počasi umira.
Iz Radia Študent so odhajali novinarji v Tribuno, Katedro, Mladino, Delo, Večer, Dnevnik, na RTV Slovenija, POP TV in še naprej.
Danes pa ta RŠ oddaja, kakor nekoč »Radio Kričač«, na ulici, brez denarja!
Med mediji, ki so letos na razpisu ministrstva za kulturo ostali brez pomembnega dela finančnih sredstev, je tudi Radio Študent, ki danes začenja gverilsko oddajanje programa iz šotora na Metelkovi. Poseben radijski program so poimenovali Radio Kričač. pic.twitter.com/H5uNRZ3Moa
— TVSLOinfo (@InfoTVSLO) June 9, 2021
Zakaj se ga Pahor, ki to zgodovino dobro pozna, ni spomnil?
To bi bila zaslužena medalja in pogumna poteza. Toda Pahor se je namesto RŠ-ja spomnil medija, ki v 30-letni zgodovini ni objavil niti ene same prelomne zgodbe, za razliko od nekaterih tujih agencij, kot so npr. AP in podobne…
S tem, ko je Borut Pahor tudi dejansko odlikoval STA je dodatno legitimiral nemoralne postopke Bojana Veselinoviča in pritiske na novinarje - in razvrednotil odlikovanje.
Skratka, lepe slogane so si izmislili in lepe majice imajo, na primer STAvimo na vas, STAnje je resno in podobne druge, v tej kampanji »Za obSTAnek.«
Ampak vse skupaj je predvsem poSTAno.
Ne bo dovolj samo zbirati donacije za STA. Potrebovali bomo novo vlado, ki bo tudi medijsko krajino morala na novo postlati, počistiti ta medijski hlev in narediti javne medije bolj odporne na virus oblasti.
Vladne stranke se bodo nekega dne, še ko bodo vladale, morale same omejiti in se tudi za vnaprej odreči večjemu vplivu na STA in RTV SLO ter druge medije, da bi tedaj, ko bodo v opoziciji, imele te stranke in vsi mi - več svobode.
Če ne, bo STAnje še naprej takšno, kot je že trideset let.
PoSTAno.