Slovenski pokojninski sistem po opozorilih finančnikov eden najbolj nestabilnih

Različne raziskave kažejo, da je slovenski pokojninski sistem eden najbolj nestabilnih v EU, je v pogovoru v sklopu Finančne konference v Portorožu opozoril častni podpredsednik EIB Anton Rop. Skupaj s sogovornikoma je izpostavil potrebo po hitrem in učinkovitem ukrepanju, a ocenil, da je za rešitve povsem brez bolečih posledic že prepozno.

Kot je na konferenci, ki jo organizirata časnik Finance in Ljubljanska borza, dejal častni podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) in nekdanji premier Rop, je paradoks trenutne situacije v stabilnih razmerah, ki pa ne morejo trajati dlje kot nekaj let. Prebivalstvo se namreč pospešeno stara, osebe po 55. letu starosti pa so zelo slabo vključene na trg dela.

"V bistvu nas čaka kolaps pokojninskega sistema," je opozoril Rop, ki je med možnimi rešitvami navedel demografski sklad in druge alternativne vire. Bistvo diskusije o takšnem skladu je po njegovih besedah sicer v tem, "ali potrebujemo desetkrat močnejšo kapitalsko družbo in ali bo ta družba zmogla ta napor".

Predsednica uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner je po drugi strani izrazila prepričanje, da je demografski sklad sicer v določeni meri lahko rešitev, a bo treba razmisliti o drugih virih. Eden od njih bi po njenem mnenju lahko bila Družba za upravljanje terjatev bank, Rop pa je ob tem kot podobno možnost navedel Slovenski državni holding, ki ga v trenutni obliki ne vidi kot nekaj posebej drugačnega od demografskega sklada.

Rop je bil kritičen tudi dvigovanja pokojnin zaradi nabiranja političnih točk. Izpostavil je, da so razmere trenutno morda res ugodne, a se lahko že v dveh letih spremenijo v povsem drugačno stanje. Prepričan je, da bo prej ali slej treba narediti določene reze, ki bodo lahko, če bomo z njimi odlašali, zelo boleči.

Predsednik uprave Kapitalske družbe Bachtiar Djalil je ob tem opozoril, da je govoriti o pokojninski reformi premalo. Kot je dejal, se po eni strani zaposleni hitro umaknejo s trga dela, po drugi pa se mladi nanj vključujejo zelo pozno. Problematične so po njegovih besedah tudi prekarne oblike zaposlitve, ki niso dobra novica z vidika prispevkov za pokojninsko blagajno, hkrati pa bodo prekarno zaposleni mladi zaradi neustreznih pokojnin socialni problem.

Rop pa je razpravo o reformi pokojninskega sistema navezal tudi na reformo zdravstvenega, saj bo moral biti ta po njegovih besedah sposoben amortizirati dodatne pritiske, ki jih bo prineslo staranje prebivalstva. Zdravstvene reforme, ki jo je predlagala vlada, sicer ni želel komentirati.

Tako Dietnerjeva kot Djalil sta izpostavila tudi pomen splošnega izobraževanja o pomenu varčevanja za starost. Kot je dejala Dietnerjeva, se morajo ljudje zavedati, da bodo prejemali pokojnino v določenem znesku, ki najverjetneje ne bo posebej visok, in presoditi, kako bodo lahko z njim živeli.