Bela knjiga le prvi korak k spremembam pokojninskega sistema

Bela knjiga je prvi korak k prihodnjim spremembam pokojninskega sistema, stvar dogovora družbe in socialnih partnerjev pa je, kakšne končne rešitve bodo uzakonjene, je na današnjem posvetu o načrtovanih spremembah na področju pokojninske zakonodaje v Mariboru povedal direktor direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo Andraž Rangus.

Kot je dejal, se bo upokojitvena starost morala prilagajati demografskim trendom, saj je jasno, da se naša življenja podaljšujejo, delovna aktivnost pa temu ne sledi. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, pač pa bi podaljševanja izvajali postopoma, pravi Rangus in dodaja, da bodo z ukrepi skušali zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema, po drugi strani pa prepričati ljudi, da delajo dlje, saj si bodo s tem zagotovili primerno višino pokojnine.

"Če natančno pogledamo izračune, lahko opazimo, da obsega pravic ne zmanjšujemo, pač pa ga celo zvišujemo. Če sprejmemo ukrepe, ki so predlagani znotraj bele knjige, bodo pokojnine v določenem odstotku višje, kot če pustimo sedanji sistem. Ta je sicer dober in finančno vzdržen nekje do leta 2025, nato pa bomo v Sloveniji soočeni z velikim številom 'baby boom' generacije v upokojitev in začela bo naraščati nevzdržnost sistema," je dejal predstavnik ministrstva.

Po njegovih besedah želijo, da bi prvi učinki nove pokojninske reforme, podlaga za katero bo prav bela knjiga, začeli delovati po letu 2020, a najprej preko prehodnih obdobij, ki bodo dolga, od dva do štiri mesece na leto, kar pomeni, da se nič ne bo spremenilo čez noč. Tudi tistim generacijam, ki se bodo upokojevale po letu 2021, ne bodo odmikali upokojitev daleč v prihodnost, je še zagotovil.

Direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež pa je v orisu sedanjih razmer povedal, da zadnja reforma deluje in je stanje dokaj ugodno, pri čemer je zelo pomembno, da se je število zavarovancev letos povečalo ter da je od prispevkov več kot 70 milijonov evrov več denarja, kot so načrtovali.

Ob tem je spomnil, da so upokojenci po nekaj sušnih letih januarja dočakali uskladitev pokojnin za 0,7 odstotka, oktobra za 0,4 odstotka, januarja pa se jim obeta še nova uskladitev za 1,15 odstotka. Čeprav priznava, da gre za majhne uskladitve, je po njegovem dejstvo, da se po kriznih letih trend vendarle dviguje, hkrati pa se manjša število novih upokojencev.

"Ne smemo pozabiti, da se od lani prispevki plačujejo tudi za študentsko delo. Na ta račun smo lani pridobili več kot 50 milijonov evrov, letos pričakujemo več kot 55 milijonov evrov. To ni zanemarljivo niti za pokojninsko blagajno, niti za študente, ki bodo imeli ob vstopu v pokojninsko zavarovanje že priznano določeno pokojninsko dobo," je še dodal Papež.

Dialog v zvezi s pripravo izhodišč bele knjige so sprejeli tudi sindikati, ki sodelujejo v delovni skupini. Kot je povedal predsednik sindikalne zveze Alternativa Zdenko Lorber, dokument v osnovi gradi na izhodiščih, ki so sindikatom všeč, torej na medgeneracijski solidarnosti, od tu naprej pa so kritični, saj preostali del ne sledi opredeljenim ciljem, o katerih so se sporazumeli.

V prvi vrsti je po njegovem treba zagotoviti dostojno pokojnino, vzdržnost pokojninske blagajne, dvigniti zaupanje v sistem in povečati preglednost. Če nakazuje rešitve, ki bodo zagotovile vzdržnost, pa ne daje odgovora na vse ostalo, zato obstajajo določena trenja v dialogu.

"Verjamem, da to lahko presežemo, a brez izračunov in zagotovil, da nova pokojninska reforma ne bo povzročila novih revežev med upokojenci, dogovora ne bo. Terjamo ustrezno nadomestitveno razmerje, ki mora znašati vsaj 70 odstotkov zadnje plače, pokojnina pa mora biti dvignjena nad prag revščine," je še dodal Lorber. Slednji meni, da bi bilo za državo sramotno, če bi sistemsko kreirala novo generacijo tistih, ki bodo trkali na vrata humanitarnih ustanov.