petek, 05. julij 2024 leto 29 / št. 187
Odkrito iz Evropskega parlamenta: Slovenski evroposlanci o brexitu
Potem ko je britanska predsednica vlade Theresa May formalno sprožila 50. člen o izhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije (EU), smo se obrnili na slovenske evroposlance, kako vidijo vzroke in posledice t. i. »brexita« tako za EU, kot za Slovenijo.
Njihove odgovore objavljamo v celoti.
Franc Bogovič (SLS/ELS)
Vsi se zavedamo, da začetek Brexita ni dobra novica. Ocenjujem, da so Britanci na žalost žrtve vzpona precej neodgovornega populizma in nacionalizma, pa tudi svojih dolgoletnih vladajočih politikov, ki so za krepitev svojih položajev v notranji politiki EU vedno prikazovali kot glavnega krivca za vse težave v Veliki Britaniji. Nekdanji premier David Cameron je igral precej tvegano igro in z obljubo o referendumu o članstvu v EU dobil parlamentarne volitve v boju z evroskeptičnim UKIP-om. Na žalost mu v precej medli proevropski kampanji ni uspelo dobiti dovolj visoke podpore ljudi na referendumu v obliki ohranitve Velike Britanije v EU.
Bojim se, da so bili Britanci precej zavedeni in vse premalo ozaveščeni o pozitivnih učinkih EU tudi za njihovo državo. O slabi obveščenosti priča predvsem dejstvo, da so za izstop glasovala najrevnejša področja, ki so v minulih desetletjih prejela največ evropskih sredstev. Zdaj je kar je, člen za izstop je tudi formalno sprožen ,in prav je, da se negotovost ne podaljšuje, temveč se začnejo postopki za rešitev te situacije.
Tako politiki, ki so leta zagovarjali Brexit, kot tudi tisti Britanci, ki so glasovali za izstop, bodo sedaj morali prevzeti odgovornost in se soočiti tudi z negativnimi stvarmi. Čeprav je morda pri njih veljala miselnost, da se lahko dobre stvari članstva v EU ohrani, medtem ko se izogne nekaterim obveznostim, pa je bilo z naše strani zelo jasno rečeno, da ne bo izbiranja ugodnosti. Spoštovanje 4 temeljnih svoboščin o prostem pretoku oseb, blaga, kapitala, storitev je osnova za biti del EU, vsi ostali, ki tega ne spoštujejo sodijo v kategorijo tretjih držav in tako bo obravnavana tudi Velika Britanija.
Evropski svet in Evropska komisija, v sredo pa tudi Evropski parlament, so že zavzeli zelo jasna pogajalska izhodišča. Slednji je tudi zelo aktivno pristopil k pogajanjem, kar močno podpiram, saj bomo končni dogovor okoli izhoda v parlamentu poslanci tudi potrjevali. Poudarek je na temu, da se moramo najprej dogovoriti o razhodu, in rešiti nejasnosti okoli izstopa VB iz EU. In šele, ko bo to vse jasno, se bomo posvetili prihodnjim odnosom med VB in EU. Trenutno so najbolj pomembna vprašanja spoštovanje finančnih obveznosti VB do dokončnega izstopa, ureditev statusa državljanov EU v VB in njihovih državljanov v državah EU, ureditev mejnega vprašanja med Irsko in Severno Irsko ter opredelitev prehodnega obdobja. Bistvo je, da mora razlika med članico in nečlanico biti jasno razvidna, zato si VB ne more obetati posebnih ugodnosti. Pomemben dejavnik je tudi, da se bodo preostale članice EU pogajale kot celota in usklajeno, da ne pustimo VB, da nas s poskusi bilateralnih pogovorov ošibi, ampak da vsi razmišljamo enotno in v imenu Evropske unije.
Zmagovalca pri Brexitu ne bo, vsi bomo nekaj izgubili, tudi Slovenija.
Zmagovalca pri Brexitu ne bo, vsi bomo nekaj izgubili, tudi Slovenija. Velika Britanija prav gotovo ne bo mogla ostati enakovredna članica skupnega trga, kot je sedaj, kar pomeni dodatne trgovinske ovire, dodatno administracijo, morebitne carinske dajatve ... Ocenjuje se da bo nekoliko bolj zapletena tudi izmenjava študentov, veliko Slovencev študira na britanskih univerzah. Prav gotovo bo prišlo tudi določenih premikov na področju gospodarstva, podjetja se bodo prilagodila novim razmeram, še posebno tista, ki imajo sedež v VB.
Glede na današnje varnostne izzive, ki sta predvsem terorizem in nenadzorovane migracije, je osamitev posamezne države ravno nasprotje od tega, kar bi morali danes početi. Države v Evropi bi morale še okrepiti sodelovanje na varnostnem in obrambnem področju, si pomagati z izmenjavo varnostno - obveščevalnih podatkov in s skupnimi močmi zagotoviti red na svojih zunanjih mejah. Pomemben zaplet, ki ga pričakujem je tudi škotski referendum. Pred nekaj leti so Škoti zavrnili osamosvojitev predvsem zaradi opozoril Londona, da pomeni odcepitev od Velike Britanije tudi izhod iz EU. Danes jih ti isti prepričujejo, da je izhod iz EU tudi za njih boljša rešitev. Po moji oceni bi morala EU že danes upoštevati morebitno odcepitev Škotske in njen status v prihodnje.
Čas je tudi za razmislek o prihodnosti Evropske unije. Zagotovo je treba marsikaj storiti tudi v EU in izboljšati njeno delovanje. Morda pa je pravi odgovor ob Brexitu tudi to, da intenziviramo pogovore o širitvi Evropske unije na države Zahodnega Balkana. Te države se želijo priključiti Evropski uniji, ker želijo živeti v miru, svobodi in želijo dobro svojim ljudem. V kolikor jim bomo še aktivneje pomagali pri ključnih reformah zakonodaje bo tudi njihovo približevanje k EU hitrejše.
Tanja Fajon (SD/S&D)
Na ločitev lahko gledamo kot na poraz, po drugi strani pa tudi kot na priložnost za vzpostavitev novih odnosov. S sprožitvijo 50. člena o delovanju EU se torej začenja novo poglavje v odnosih med EU in Združenim kraljestvom.
Brexit ni tragično dejanje, zelo povedno pa je, da raziskave kažejo, da bi Otočani na referendumu danes odločili drugače. Predreferendumske kampanje so jim namreč z izstopom obljubljale številne korist, sedaj pa je že jasno, da je te koristi, enako kot slabosti izstopa za EU, zelo težko napovedati, tudi vpliv na Slovenijo. Vse bo odvisno od dogovora med stranema. Trenutne priprave na Brexit potekajo znotraj političnih skupin, Parlament pa je ravno ta teden z veliko večino sprejel resolucijo s smernicami za pogajanja, ki bodo naporna, upam pa tudi, da popolnoma transparentna.
Evropski parlament in Svet se morata postaviti v odločno in trdno pozicijo. Zlato pravilo morata ostati vzajemnost in spoštovanje danih zavez, pravnih, finančnih in proračunskih obveznosti, obenem pa Unija ne more pristati, da bi Združeno kraljestvo na katerem koli področju imelo ugodnejši položaj od tistega, ki ga prinaša polnopravno članstvo. Tudi podjetja s sedežem v VB ne smejo imeti preferenčnega dostopa do notranjega trga, saj z izstopom države iz EU ugasnejo tudi svoboščine prostega pretoka in skupna trgovinska politika. Mora pa EU zagotoviti pogoje, ki bodo olajšali tranzicijo izstopa za podjetja, ki sodelujejo z Združenim kraljestvom.
Britanci bodo vsekakor prikrajšani za možnost oblikovanja evropskih politik, ki se jih bodo v vsakem primeru dotikale in od katerih so do sedaj imeli številne koristi, kot je v pismu predsedniku Tusku priznala tudi premierka Mayeva. Združeno kraljestvo je bilo denimo daleč največji prejemnik evropskih sredstev za raziskave in razvoj (dvakrat več od povprečja v EU), velik prejemnik so bili tudi v kmetijstvu. Želela bi si, da bi v prihodnosti tesno sodelovali prav na področju raziskav in razvoja, kar bi pomenilo tudi britanski finančni delež v evropskem proračunu.
Ključna vprašanja bodo seveda še zaščita položaja in interesa Britancev, živečih v Uniji
Ključna vprašanja bodo seveda še zaščita položaja in interesa Britancev, živečih v Uniji, in državljanov EU na Otoku, tudi Slovencev, ter položaj Severne Irske; prav zadnjo bo izstop najbolj prizadel. Kar se tiče vprašanj o varnosti oz. schengenski politiki, se za državljane EU na celini ne bo spremenilo nič. EU bo v skladu s pogodbo o delovanju Unije nadaljevala z dosedanjo ureditvijo.
Lojze Peterle (NSi/ELS)
Do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora s strani Peterleta oz. njegovih sodelavcev.
Igor Šoltes (Lista dr. Igorja Šoltesa/Zeleni)
Brexit resda ne pomeni konca EU in prav tako ne konca sodelovanja z Združenim kraljestvom, nedvomno pa pomeni, da sedaj praktično začenjamo novo štetje časa v EU: čas pred in čas po brexitu. V katero smer bo šlo to prihodnje obdobje je odvisno predvsem od tega, ali bomo znali brexit razumeti kot veliko streznitev za Evropsko unijo in če bomo zmogli preseči trenutne vse bolj vidne delitve in razpoke, ki so zarezale najglobje od podpisa Rimske pogodbe pred šestdesetimi leti. Ali bomo torej znali najti lepilo, ki bo ponovno povezalo države članice v evropski ideji?
In ne pozabimo, da je poleg 62% Škotov tudi 56 % Severnih Ircev glasovalo za obstanek v EU
Prvi odzivi kažejo, da Velike Britanije ne čaka lahka pot. Ključna bodo nedvomno vprašanja o finančnih obveznostih, pravicah državljanov EU v Veliki Britaniji in britanskih v EU, mejna vprašanja, kako osmisliti prihodnje gospodarsko sodelovanje med EU in VB idr. Kako velika bo britanska cena za izstop iz EU pa ni odvisno samo od pogajanj z EU voditelji, ampak tudi od tega, kako se bodo odločili Škoti, ki bodo ponovno odločali o neodvisnosti, tokrat v povsem drugačnih okoliščinah. In ne pozabimo, da je poleg 62% Škotov tudi 56 % Severnih Ircev glasovalo za obstanek v EU. Zna se zgoditi, da bo tudi zato cena ločitve za Veliko Britanijo precej višja kot so sprva načrtovali. Tudi obrat proti ZDA, ki ga nakazuje Mayeva, zna biti vse prej kot lahek, saj bo sodelovanje s Trumpom, katerega moto je izključno »America First«, temeljilo na povsem drugih načelih.
Za Evropsko unijo je ključno, da pogajanja na noben način ne ogrozijo štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji EU, treba pa je ustrezno razrešiti tudi finančni vidik. V resoluciji, ki jo je ta teden z veliko večino sprejel Evropski parlament, je jasno zapisano, da mora Združeno kraljestvo spoštovati vse pravne, finančne in proračunske obveznosti, vključno z obveznostmi v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira, ki zapadejo tudi po datumu njegovega izstopa. Jasno je, da se Evropa ne more kar tako odpovedati kar precejšnjemu finančnemu britanskemu letnemu vložku, a ker lahko pričakujemo, da Britanci tega ne bodo kar tako sprejeli, bo pot ločitve po mojem mnenju daljša, kot se zdi v tem trenutku, verjetno več kot dve leti. Glede odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom pa so ti že tradicionalno dobri in verjamem, da bodo taki ostali tudi v prihodnje.
Patricija Šulin (SDS/ELS)
Izstop Združenega kraljestva je tudi priložnost za potrebne spremembe, ki bodo EU približale našim državljanom.
Po sprožitvi 50. člena Lizbonske pogodbe bodo stekli vsi postopki za realizacijo izstopa Združenega kraljestva iz EU. V pogajanjih ne smemo dopustiti, da bi Združeno kraljestvo po principu samopostrežne trgovine selektivno izbiralo le tista področja, ki njim ustrezajo, brez da bi prevzeli načela in obveznosti, ki izhajajo iz tega, temveč moramo doseči kar najboljši dogovor za državljanke in državljane EU. Izstop Združenega kraljestva je tudi priložnost za potrebne spremembe, ki bodo EU približale našim državljanom. Ključno je, da je EU v pogajanjih enotna. Le tako bomo iztržili najboljši dogovor ter iz celotne zgodbe izšli še močnejši.
Kot članica Odbora za proračun smatram, da bo izstop Združenega kraljestva iz proračunskega vidika imel velik vpliv na evropski proračun, saj je Združeno kraljestvo v Evropski uniji drugi največji neto plačnik, takoj za Nemčijo, saj letno vplačuje približno 16 milijard evrov letno. Z izstopom Združenega kraljestva je povezan tudi proračunski popust oz. rabat, ki ga uživajo. Z njihovim izstopom namreč popusta ne bo več, prav tako bodo padli tudi rabati drugih držav članic, ki so izračunani na podlagi britanskega. Zato izstop ponuja tudi priložnost za reformo evropskega proračuna ter razmislek o novih lastnih virih za polnjenje evropske blagajne. To v svojem končnem poročilu med drugim poudarja tudi Montijeva skupina na visoki ravni za lastna sredstva, ki je v začetku leta zaključila delo glede prihodnosti evropskega proračuna in ki poziva k reformi evropskega proračuna ter novim lastnim virom za polnjenje evropske blagajne.
Romana Tomc (SDS/ELS)
Brexit zagotovo predstavlja prelomnico v delovanju EU. Po začetnem presenečenju ob izidu referenduma in nekaj tehničnih zapletih, kako sploh izvesti tako edinstveno odločitev ljudstva, smo sedaj v situaciji, ko bo treba na novo postaviti temelje sodelovanja med EU in Veliko Britanijo. Naše vezi so zelo prepletene, zato bo razdruževalni proces naporen. Izgubili bosta obe strani in v pogajanjih je treba poiskati rešitve, ki bodo povzročile čim manj škode.
Zelo pomembno je, da ves čas pogajanj obstaja trdno zavedanje, da Velika Britanija ne bo več del Evropske unije. To jo odvezuje mnogih obveznosti, tudi plačevanja v evropski proračun, hkrati pa to pomeni tudi, da ne bo mogla izkoriščati privilegijev, ki so rezervirane izključno za države članice.
Velika Britanija je že zelo intenzivno začela priprave na izstop, tudi s pogovori z vsako posamezno članico. Nujno je, da smo na te pogovore dobro pripravljeni. Tudi znotraj Evropskega parlamenta že potekajo pogovori o postopku izstopa. Zaenkrat še ni končnih odločitev, kako bo zadeva potekala, a na tapeti je več predlogov, kako se jo lotiti. Prav tako potekajo debate o tem, katera so ključna vprašanja, ki se jih moramo lotiti. Že samo organizacijsko bo Brexit na Evropskem parlamentu pustil posledice. Kako bo s prebivalci Unije v Veliki Britaniji in obratno? Kaj bo z agencijami, ki imajo sedež v Veliki Britaniji? To je le nekaj od vprašanj, ki bodo povzročala številne polemike. Evropski poslanci o Brexitu razmišljamo različno, tudi moji kolegi iz Združenega kraljestva. Tisti, ki so glasovali za izstop, se izzida refrenduma seveda veselijo, medtem ko se ostali dobro zavedajo, kakšen vpliv bo izstop imel na njihovo gospodarstvo in tudi jasno pokažejo, da so nad izzidom referenduma razočarani.
Brexit je lahko, oziroma bi moral biti, tudi trenutek streznitve za vse nas v Evropski uniji. Je resen opomin, da Evropska unija, takšna kot jo imamo danes, ni sama po sebi umevna. Posebej bi moral biti Brexit opomin za nas politike, ki imamo moč odločanja. Očitno je, da so nekateri preveč odmaknjeni od realnosti. Poslušati in spoštovati je treba mnenje vseh ljudi, ne le ozkih elit, ki vsiljujejo svoje ideje in odrekajo pravico do svobode izražanja vsem, ki ne delijo njihovega razmišljanja. Vsiljene rešitve so slabe rešitve. Pridobitev demokracije je, da ljudje lahko razmišljajo različno. Ne obstaja samo ena pot in ne obstajajo samo pravice. Ni mogoče enostavno prezreti tistih, ki kličejo po tem, da moramo Evropsko unijo ohraniti kot unijo evropskih vrednot. V vse preveč državah se kažejo posledice ukrepov, kjer je bilo mnenje ljudi zavrženo. Morda tudi zato, ker večina ni bila dovolj glasna in se njihov glas ni dovolj slišal. Danes rešujejo, kar se rešiti da.
Brexit je lahko, oziroma bi moral biti, tudi trenutek streznitve za vse nas v Evropski uniji.
Če ljudem ne bobo prisluhnili mi, jim bodo tisti, katerih Evropska unija ni izbira. Ko se bodo evropejke in evropejci zavedli, da so nasedli praznim besedam, bo prepozno, vendar bo škoda nepopravljiva. Zato velika odgovornost leži na nas, Evropski ljudski stranki kot najmočnejši stranki v Evropskem parlamentu, in seveda tudi ostalih strankah, ki skupaj predstavljamo glas razuma, da v tem pomembnem trenutku za našo prihodnost, ob strani pustimo nepomembne stvari in se posvetimo reševanju nekaj ključnih vprašanj, s katerimi se ta hip spodpada Evropa. Med njimi je prav gotovo na prvem mestu migrantska kriza, ki se zdi kot sod smodnika, na katerem sedimo in upamo, da nihče ne bo prižgal vrvice. Če želimo, da nam prihodnosti ne bodo pisali drugi, potem jo moramo začeti bolj odločno pisati sami.
Ivo Vajgl (DeSUS/ALDE)
Tudi Vajgl ni posredoval odgovora glede brexita.
Milan Zver (SDS/ELS)
Brexit bo imel žal tudi negativen vpliv na Slovenijo, ki je neto prejemnica evropskih sredstev, Združeno kraljestvo pa neto plačnik.
Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije je slab tako za Unijo kot za Otok, pri čemer pa bo zanesljivo Velika Britanija na slabšem kot sedemindvajseterica. Združeno kraljestvo bo namreč najprej občutilo gospodarske posledice izstopa. OECD je tako pred časom izračunal, da bo izstop pomenil 3.2000 funtov novih finančnih obremenitev na britansko družino. Podobno sta napovedala IMF, zakladništvo in Bank of England, ki napoveduje višjo brezposelnost, manjše plače in številne stečaje podjetij. Združeno kraljestvo naj bi z izstopom tako do leta 2030 izgubilo kar 200 milijard funtov. Kar devet podjetij od desetih, ki delujejo v Veliki Britaniji, si želi ostati del enotnega trga EU. Po drugi strani pa se bodo z izstopom povečali notranji pritiski po avtonomiji Škotske in po združitvi Severne Irske z republiko Irsko.
Evropska unija bo spoštovala odločitev britanskih volivk in volivcev, želimo pa si, da se postopek razhoda izpelje čim hitreje. Pogodba predvideva, da postopek traja dve leti, večinska volja v Uniji in Evropskem parlamentu pa je, da se ta proces pospeši.
Brexit bo imel žal tudi negativen vpliv na Slovenijo, ki je neto prejemnica evropskih sredstev, Združeno kraljestvo pa neto plačnik. Z odhodom se bodo zmanjšala kohezijska sredstva EU.
