Komisija za peticije DZ se je seznanila z urejanjem položaja romske skupnosti

Komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je danes seznanila z urejanjem položaja romske skupnosti v Sloveniji. V razpravi so predstavniki romske skupnosti opozorili na njihov še vedno slab položaj, pogrešajo dialog med državo ter lokalno in romsko skupnostjo. Župani občin pa so opozorili na pomanjkanje financiranja.

Predsednica komisije in poslanka SDS Eva Irgl je današnji nujni seji pojasnila, da je sejo sklicala, ker je v zadnjem času prejela vrsto različnih peticij, gradiv ter dokumentov v povezavi z urejanjem romske problematike, predvsem z Dolenjske.

Varuh na področju diskriminacije in manjših varuh vsako leto obravnava tudi romsko vprašanje, je dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Spomnila je, da je že v letu 2012 izdanem posebnem poročilu o manjšinah varuh ugotovil ogromne razlike med Prekmurjem in Dolenjsko, kjer v nekaterih romskih naseljih še vedno nimajo niti vode niti elektrike.

V nadaljevanju so na neurejenost romske problematike opozarjali predstavniki romskih skupnosti. Jožko Horvat Muc iz Zveze Romov Slovenije je dejal, da je prav, da se romska skupnost zaveda, da je treba dvigniti "glas v obrambo svojih pravic". A se je hkrati vprašal, komu so te peticije namenjene. Opozoril je na pomanjkanje dialoga med lokalno skupnostjo, državo in romsko skupnostjo.

Na to je opozoril tudi Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov, ki je izpostavil, da so občine ravnodušne, Romi pa ne zmorejo kolektivnega razmišljanja. Pozval je državo, naj zagotovi ukrepe za izboljšanje razmer, v katerih živi 10.000 Romov, kolikor jih je po njegovi oceni v Sloveniji.

Ponekod romski otroci po mnenju Bogdana Mikliča iz Zveze Romov za Dolenjsko živijo "skoraj kot v Darfurju". Po njegovem je žalostno, da danes denimo v Škocjanu oz. Dobruški vasi ni ne vode ne elektrike. Tamkajšnji Romi so tako obsojeni, da "živijo v getu". Kot svetel primer je omenil občino Kočevje, ki je vsa romska naselja v občini opremila s potrebno komunalno infrastrukturo.

Haris Tahirović iz RIC Anglunipe je opozoril, da nekatere občine, v katerih živijo Romi, brez podpore države ne zmorejo urejati romskih naselij. Prav tako je izpostavil diskriminacijo Romov pri zaposlovanju in slabo izobraževanje.

Novomeški župan Gregor Macedoni je poudaril, da brez tesnega sodelovanja države in lokalne skupnosti ne bo napredka. Še vedno ni ustreznega financiranja, v občini so pereče bivanjske razmere Romov, njihovo izobraževanje in zaposlovanje, je naštel.

Najbolj kritičen do reševanja romske problematike je bil župan Občine Šentjernej Radko Luzar. Prepričan je, da je politika centrov za socialno delo v odnosu do Romov napačna. Dejal je tudi, da jih je strah sedanje generacije Romov, ki da je nagnjena h kriminalu.

"Ali država ve, kakšno škodo Romi delajo večinskemu prebivalstvu," pa se je vprašal predsednik Krajevne skupnosti Bučna vas Andrej Redek. Omenil je hrup, glasno glasbo, zabave za več kot 10.000 evrov, kurjenje in požare v naravi ter celo streljanje.

V razpravi članic in članov komisije je poslanec ZL Matjaž Hanžek ocenil, da bi bilo financiranje smiselno urediti na način, da bi občine, ki jih problematika zadeva, dobile dvojno povprečnino za reševanje romske problematike.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je opozorila na pomanjkanje evidence o Romih. Na tem področju pogreša analizo stanja v državi, zato meni, da ne pomaga nobena strategija, če ni pravih podatkov.