Razlogi za izgube v zdravstvenih zavodih v številkah

Lani je polovica javnih bolnišnic poslovala s primanjkljajem, letos do marca jih je od 26 negativno poslovalo 21. Neplačane terjatve javnih zdravstvenih zavodov bodo do konca leta znašale okrog 200 milijonov evrov, tekoča izguba pa okrog 70 milijonov evrov, je pojasnila ministrica Milojka Kolar Celarc, ki je navedla razloge za izgube v številkah.

Zdravstvena ministrica Kolar Celarčeva je prepričana, da je za zagotavljanje stabilnega poslovanja bolnišnic letos in v prihodnje treba zagotoviti dodatna sredstva za pokritje posledic preteklih škodljivih varčevalnih ukrepov. Vlade v kriznih letih niso povečevale prispevnih stopenj ali omejevale košarice zdravstvenih storitev, a sredstev za zdravstvo je bilo mnogo manj, zato so se bolnišnice znašle v težki situaciji, ki ogroža izvajanje javne službe, je opozorila ministrica in predstavila številke, kot jih je pokazala analiza vzrokov za izgube v javnih zdravstvenih zavodih in ki jih v nadaljevanju povzema STA.

Neplačane terjatve lahko do konca leta dosežejo 200 milijonov evrov

Konec leta 2014 so nepobotani kumulativni primanjkljaji javnih bolnišnic znašali 131,4 milijona evrov, zapadle neplačane obveznosti pa 98,1 milijona evrov. Konec leta 2016 so primanjkljaji dosegli 170,3 milijona evrov, polovica javnih bolnišnic je beležila primanjkljaj v višini 39,2 milijona evrov, polovica pa presežek v višini 7,2 milijona evrov.

Po navedbah ministrice se letos poslovanje bolnišnic poslabšuje. Od januarja do marca jih je negativno poslovalo 21 od 26, in sicer v skupni višini 16 milijonov evrov, pet pa jih je v tem času skupaj ustvarilo 0,1 milijona evrov presežka. Konec maja letos je bilo neplačanih obveznosti za 151,8 milijona evrov, v primerjavi s koncem leta 2016 so se povišale za 36,2 milijona evrov, kar je za 31,3 odstotka. Ob neukrepanju bodo neplačane terjatve do konca tega leta znašale okrog 200 milijonov evrov, tekoča izguba zdravstvenih zavodov pa okrog 70 milijonov evrov.

Negativno poslovanje bolnišnic tudi posledica nižanja cen zdravstvenih storitev

Negativno poslovanje bolnišnic je po navedbah ministrice posledica ukrepov za zagotavljanje uravnoteženosti poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - z večkratnim nižanjem cen zdravstvenih storitev so izvajalci v obdobju 2009-2014 v povprečju izgubili 166 milijonov evrov na leto.

ZZZS v cenah zdravstvenih storitev ni priznal vseh obveznosti izvajalcev iz naslova plač zaposlenih, ki so bile posledica pogajanj s sindikati. Tako kljub sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov na nacionalni ravni izvajalcem niso bila zagotovljena sredstva za enkratno izplačilo odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v letih 2013 in 2014 v višini 64 milijonov evrov, v letih 2014-2017 pa niso bila priznana napredovanja, katerih skupna vrednost je letos dosegla 63,9 milijona evrov.

Prav tako v ceni zdravstvenih storitev za letos ni priznano povišanje vrednosti plačnih razredov javnih uslužbencev s 1. septembrom 2016, in sicer v višini 33,8 milijona evrov. V celoti tudi ne bodo zagotovljena sredstva, ki bi jih potrebovali za izvrševanje dogovora o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju iz decembra lani, primanjkljaj iz tega naslova bo po grobi oceni 9,3 milijona evrov.

Na dodatnih 13 milijonov evrov ocenjujejo tudi izpad prihodkov, ker hkrati s plačilom storitev ni bilo upoštevano povišanje stopnje DDV z osem na 8,5 odstotka. Prav tako ZZZS javnim bolnišnicam v letih 2008-2016 ni plačal opravljenih storitev, ki so presegle pogodbeno dogovorjen okvir, v skupni višini 580 milijonov evrov.

Škodljiv vpliv na zdravstveno blagajno je imel tudi pred letom 2009 uveljavljen prenos financiranja pripravništev vseh zdravstvenih delavcev s proračuna na zdravstveno blagajno. Ti izdatki za nezdravstvene storitve, ki jih financira ZZZS, so lani dosegli 79,6 milijona evrov.

Povečujejo se izdatki za bolniška nadomestila in število napotitev k specialistom

Ob manj sredstvih za zdravstvo pa se je po navedbah ministrice povečevalo število napotitev k specialistom, in sicer se je od leta 2013 do 2015 povečalo za 13,8 odstotka.

Prav tako se povečujejo izdatki za bolniška nadomestila, čemur je tako namenjen velik del dodatnih prihodkov ZZZS, ki so posledica konjunkture. Izdatki za bolniška nadomestila so bili leta 2015 246,1 milijona evrov, leta 2016 285,3 milijona evrov, za letos pa projekcija kaže na 321,5 milijona evrov.

Ministrica je opozorila tudi na neplačane prispevke za zdravstveno zavarovanje, ki so konec maja letos znašali 123,8 milijona evrov.

Ob tem ministrstvo po navedbah Kolar Celarčeve izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, predvsem z izvajanjem skupnih javnih naročil na področju zdravil in medicinskih pripomočkov. Tako so se od leta 2014 do konca leta 2016 znižale cene zdravil za 6,5 odstotka.

Ministrica je ob tem navedla tudi, da so po podatkih OECD izdatki za zdravstvo po pariteti kupne moči na prebivalca v Sloveniji pod povprečjem EU, in sicer so bili leta 2015 1983 evrov, medtem ko je bilo povprečje v EU 2781 evrov. Kljub temu Slovenija na področju zdravstva dosega primerljive rezultate v kakovosti in dostopnosti - po rezultatih globalne raziskave kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva od leta 1990 do 2015 v 192 državah je uvrščena na 18. mesto, za njo so, denimo, Nemčija, Danska in Velika Britanija.