WikiLeaks obeležuje desetletnico

Spletna stran WikiLeaks, ki v torek obeležuje 10-letnico obstoja, je zaupne dokumente pripeljala na svetovne naslovnice in navdihnila vrsto posnemovalcev. Medtem ko se je ustanovitelj Julian Assange zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, da bi se izognil obtožbam o posilstvu, se organizacija trudi obdržati svojo podobo.

Na zabavi v Berlinu bodo v torek obeležili deseto obletnico registracije domene z imenom wikileaks.org 4. oktobra 2006, Assange pa se bo pokazal javnosti na balkonu veleposlaništva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Assange je nato januarja 2007 zagnal spletno stran WikiLeaks z besedami, da bo za zaščito virov in objavo tajnih dokumentov uporabljal šifriranje in da ne bo cenzure. Na strani so od takrat objavili več kot 10 milijonov tajnih dokumentov.

Prvič je stran vzbudila svetovno pozornost z objavo priročnikov za paznike v ameriškem taborišču za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi. Preboj pa je stran dosegla leta 2010 z razkritjem dnevnikov vojaških operacij ZDA v Iraku in Afganistanu in videoposnetka, na katerem so ameriški vojaki iz helikopterja v Bagdadu postrelili skupino neoboroženih iraških civilistov in dva Reutersova sodelavca.

Leta 2010 so objavili še ameriške diplomatske depeše, ki so osramotile Washington. Assange je v pogovoru, objavljenem v nemškem tedniku Der Spiegel ta konec tedna, prav to objavo izpostavil kot najpomembnejšo objavo celotne zbirke dokumentov. To pa je bilo sicer tudi leto, ko je bila organizacija najbolj na prepihu.

Assange se je junija 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski, kjer ga želijo zaslišati v zvezi z obtožbami o domnevnih spolnih napadih. Ekvador je zaprosil za politični azil in ga tudi dobil.

Evropski nalog za aretacijo Assangea zaradi očitkov iz leta 2010 o posilstvu še vedno velja. Assange obtožbe zanika, boji pa se, da ga bo Švedska izročila ZDA, kjer mu grozijo obtožbe zaradi vohunjenja, saj je WikiLeaks objavil številne tajne ameriške diplomatske dokumente, med drugim o vojnah v Iraku in Afganistanu.

Do Assangea pa so kritični tudi nekateri sodelavci. WikiLeaks je tako zapustil tesen sodelavce Daniel Domscheit-Berg, ki je Assangea v knjigi leta 2011 obtožil, da je kaotičen in obseden z močjo. Glede objav v letu 2010 pa je po poročanju AFP spomnil na oceno medijev, da pomeni WikiLeaks konec novinarstva in začetek nečesa popolnoma novega.

Način delovanja ustanovitelja WikiLeaksa, ki je vztrajal pri objavi neobdelanih dokumentov, brez brisanja imen iz objavljenih dnevnikov, je vplival tudi na kolege in novinarje, ki so delali z njim. Domscheit-Berg je tudi ocenil, da je prav Assangeova neprilagodljivost odvrnila prihodnje vire od tega, da bi se obrnili na organizacijo.

Kot še poroča AFP, je tako npr. Edward Snowden obsežen nadzor obveščevalnih služb nad posamezniki in ustanovami v ZDA in po svetu razkril preko novinarjev in ne preko WikiLeaksa. Podobno so se tudi številni drugi žvižgači obrnili na druge organizacije. Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev je tako letos razkril Panamske dokumente, Greenpeace pa je maja objavil dokumente s pogajanj o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem sporazumu (TTIP).

WikiLeaks je julija letos objavil elektronsko pošto med ameriških demokratskimi funkcionarji, v katerih so dajali prednost v primarnih volitvah Hillary Clinton pred Bernardom Sandersom. Assange je glede tega v pogovoru za Spiegel povedal, da ne bodo začeli cenzurirati objav zaradi ameriških volitev in izpostavil, da je WikiLeaks objavil tudi dokumente, povezane z Rusijo in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Assange se po poročanju AFP ne zmeni za kritike. Za Spiegel je še povedal, da verjamejo v to, kar delajo, in da jih napadi samo še krepijo.