Holesterol nujen del človeškega telesa, a previsoke vrednosti vodijo v srčno-žilne bolezni

Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv, saj je pomemben sestavni del celičnih membran. Ko so vrednosti holesterola v krvi nad dopustno mejo, pa postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Veliko lahko posameznik naredi že z zdravim načinom življenja, so strokovnjaki poudarili na novinarski konferenci.

Holesterol naravno nastaja v človeškem telesu, lahko pa ga tudi vnašamo s hrano živalskega izvora. Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov in tudi vitamina D.

Določene oblike holesterola (HDL) odstranjujejo holesterol iz žilne stene, zato ugodno vplivajo na zdravje, določeni (LDL) pa se nalagajo na žilno steno in jo s tem ožijo, je na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije povedal predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Aleš Blinc.

Povišan holesterol imata dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Zaradi teh bolezni umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka.

Dokazano je, da znižanje holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog.

Dlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, večjo škodo se naredi na žilnih stenah. "To dejstvo je najbolj očitno pri tistih, ki imajo družinsko obliko motnje, saj imajo pri tej obliki visoko raven holesterola že otroci. Taka oblika je tudi najpomembnejši vzrok za zgodnjo srčno-žilno bolezen. Zelo pomembno je torej, da take osebe čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo," je opozoril kardiolog z UKC Ljubljana Matija Cevc.

Ko laboratorijski izvidi pokažejo povečane vrednosti krvnih maščob in zdravnik napiše recept, pa se bolniki pogosto vprašajo, ali dejansko morajo jemati zdravila, čeprav se dobro počutijo.

Po izkušnjah diplomirane medicinske sestre Tanje Žontar veliko bolnikov tudi svojemu zdravniku zatrjuje, da jemljejo zdravila, medicinski sestri pa priznajo, da se še niso čisto odločili, ali bodo zdravilo jemali oz. jih sploh ne prevzamejo v lekarni. Po neki raziskavi, ki so jo izvedli v ambulanti, je odstotek bolnikov, ki jemljejo zdravila proti holesterolu, manj kot 70-odstoten.

Zato poudarja, da je treba dati več teže poučevanju in osveščanju bolnikov, da razumejo cilje zdravljenja. Kajti zdravljenje z zdravili je učinkovito le, če jih bolniki jemljejo redno.

Bolnikom se ob postavitvi diagnoze, sploh pa če doživijo srčni infarkt, zastavlja še vrsta drugih vprašanj. Med 20 in 30 odstotkov bolnikov v prvem letu po miokardnem infarktu potrebuje psihiatrično intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje, je pojasnil psihiater Damijan Perne.

Kot je pojasnil, postane življenje zelo drugačno, ko so soočeni s težko diagnozo. To jih pogosto psihično obremeni, poleg tega so soočeni z dejstvom, da bodo morali korenito spremeniti življenjski slog, če bodo želeli še živeti.

Po takšnem soočenju z boleznijo se pri bolniku zvrsti cela paleta čustev, od zanikanja in oklevanja do tesnobnosti, sledi kratko obdobje evforije, potem pa ponovno tesnobnost s pogostimi prvimi znaki depresije.

Tako je po njegovih besedah pomembna zgodnja prepoznava teh motenj, ko je še dokaj enostavna zamejitev težav in preprečevanje hujših oblik. Pogosto zadostuje že odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem. Ob bolj izraženih psihičnih motnjah pa potrebujejo tudi psihoterapevtsko obravnavo oz. zdravljenje z zdravili.