Po več letih pogajanj podpisana kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo

Po več kot treh letih pogajanj so deležniki na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) danes podpisali kolektivno pogodbo za kmetijstvo in živilsko industrijo. Predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Anka Miklavčič Lipušček je med ključnimi dosežki nove kolektivne pogodbe izpostavila dvig osnovne bruto plače za 0,9 odstotka.

Kot je izpostavila Miklavčič Lipuščkova, je nova kolektivna pogodba za živilska in kmetijska podjetja izjemnega pomena, saj zagotavlja socialen mir v podjetjih in s tem omogoča nadaljnjo rast ter razvoj.

"Pogajanja so bila težka, dosegli pa smo kar nekaj kompromisov. Največji je, da smo za 0,9 odstotka dvignili plačilo delovne ure, obenem pa smo v samo kolektivno pogodbo vnesli pravice, ki jih zakon o delovnih razmerjih ne opredeljuje," je izpostavila in naštela jubilejne nagrade ter razne solidarnostne pomoči.

S podpisom je bil zadovoljen tudi predsednik sekcije za kmetijstvo, živilsko industrijo in gozdarstvo pri Združenju delodajalcev Slovenije Dušan Gradišar. Kot je pojasnil, je pogodba nujna, saj se na ta način lahko urejajo katerakoli odprta vprašanja.

Gradišar je pri tem izpostavil, da tako kmetijstvo kot živilstvo, pa tudi gozdarstvo, predstavljajo temelje podeželja, zato bi bilo po njegovih besedah slabo sporočilo, če bi te tri panoge onemogočili.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je medtem dejal, da so s podpisom zadovoljni, a jih čaka še nekaj odprtih vprašanj. Pojasnil je, da so se v zadružni zvezi zavzemajo za boljše plačilo delavce, a je stanje trenutno, kakršno je. "Dobrine so omejene in odvisno je, kako se jih razporedi. Če bi bila v zadnjih 15 letih v Sloveniji bolj pravična razdelitev dobrin, bi mogoče naše plače bile primerljive s plačami v Avstriji ali kje drugje," je dejal.

Predsednik Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije Marjan Vindiš pa je dejal, da se zavedajo, da pogodba ni konec, ki si bi ga želeli vsi. "V doglednem času, nekje spomladi, se bomo začeli pogovarjati o določenih stvareh, ki jih v treh letih nismo uspeli doreči, ko bodo znani tudi rezultati poslovanj v naši panogi," je dodal.

Po njegovih besedah so med odprtimi vprašanji predvsem stvari, vezane na materialno stanje zaposlenih. Pri tem je Vindiš naštel prevoze na delovno mesto, malice in solidarnostne pomoči. Po novem je sicer najmanjša bruto plača zaposlenih 462 evrov bruto, a se ta nadgrajuje z ostalimi pogodbami, ki jih delavci podpišejo v podjetjih. Sekretar omenjenega sindikata Boris Frajnkovič je ocenil, da nekje v povprečju delavci mesečno zaslužijo okoli 1150 evrov bruto.