Kolumbijci zavrnili mirovni sporazum med vlado in gverilci Farc

Kolumbijski volivci so v nedeljo presenetljivo in v nasprotju z napovedmi anket zavrnili zgodovinski mirovni sporazum, ki sta ga pred tednom dni v Cartageni podpisala predsednik Juan Manuel Santos in vodja Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigo Londono.

Tiskovna agencija AFP poroča, da se je ob le 37-odstotni volilni udeležbi po 99,9 odstotka preštetih glasovnic 50,21 odstotka volivcev izreklo proti sporazumu, podprlo pa ga je 49,78 odstotka. Razlika je bila le 57.000 glasov.

Sporazum, ki bi moral končati 52 let krvave državljanske vojne, je imel v državi veliko nasprotnikov. Vendar pa so bili podpisniki prepričani, da si velika večina prebivalstva želi mir za vsako ceno. To prepričanje so, podobno kot v primeru britanskega referenduma o izstopu iz EU, potrjevale tudi ankete, ki pa so se kot v britanskem primeru izkazale za zgrešene.

Santos je pred referendumom povedal, da načrt B ne obstaja. Sporazum med njim in Londonom bi stopil v veljavo po referendumski potrditvi. Kaj bo sedaj, pa je veliko vprašanje.

Pogajalci vlade in gibanja Farc se bodo danes spet odpravili na Kubo, da se pogovorijo o položaju, tako predsednik Santos, kot tudi Londono pa sta izrekla zavezo miru. "Večina je rekla ne. Vendar ne bom popustil in si bom še naprej prizadeval za mir do zadnjega dne mojega mandata," je Kolumbijcem po televiziji zagotovil Santos.

"Farc obsoja dejstvo, da je destruktivna moč tistih, ki sejejo sovraštvo, vplivala na mnenje. Farc ostaja zavezan miru in ponovno poudarja pripravljenost za uporabo besed kot orožja za gradnjo v smeri prihodnosti. Kolumbijcem, ki sanjajo o miru, sporočam, da lahko računajo na nas. Mir bo zmagal," je sporočil Londono.

Zavrnitev sporazuma je velik šok, saj sta še dve zadnji anketi Datexco in Ipsos Napoleon Franco 26. septembra kazali, da bo potrjen z okrog 20 odstotki prednosti.

Ob podpisu sporazuma v Cartageni, o katerem so se več let pogajali s posredovanjem Kube, so bili prisotni voditelji držav Latinske Amerike, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in drugi državniki.

Glavni pobudnik kampanje proti sporazumu je bil nekdanji predsednik Alvaro Uribe, ki je poudarjal, da so jo uporniki s tem prepoceni odnesli za desetletja spopadov, ki so zahtevali več sto tisoč življenj, za ugrabitve in izsiljevanja, kakor tudi preganjanja ljudi z njihovih domov.

Kar 297 strani dolgi sporazum predvideva, da uporniki, ki so zagrešili vojne zločine, ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen. Nekaj predstavnikov upornikov bo imelo tudi zagotovljena mesta v nacionalnem parlamentu.

Okoli 7000 preostalih gverilcev Farc pa se bo po referendumu podalo v 28 za ta namen posebej določenih območij, kjer bodo predali svoje orožje opazovalcem ZN. Sporazum tudi predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno prisotnost pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena.

Farc je bila ustanovljena leta 1964 in njeni gverilci so se poleg boja proti vladi usmerili tudi v proizvodnjo in trgovino z mamili. Nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši je leta 2006 Farc označil za največji mamilarski kartel na svetu. Uporniki so se s sporazumom temu odpovedali.