Dopolnilno zdravstveno zavarovanje: 2,1 odstotka od bruto dohodkov

Ministrstvo za zdravje je po javni razpravi spremenilo model, kako bodo oblikovali zdravstveni prispevek. Po novem predlagajo, da bi zdravstveni prispevek znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov posameznika, predvidena je tudi kapica. Tako bi državljani plačevali med štiri in 140 evrov, je povedal svetovalec ministrice za zdravje Dušan Keber.

Ministrstvo je sprva predvidevalo, da bi bilo v novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zdravstveno nadomestilo odmerjeno od bruto dohodkov posameznika za dve leti nazaj, pri čemer pa bi bili zavezanci razvrščeni v sedem razredov.

Keber je danes novinarjem pojasnil, da so spremenili predlog oblikovanja prispevka tako, da bi šlo za davek na tekoči dohodek, torej na plače, pokojnine, avtorske honorarje itd. "Nadomestilo bo zvezno, tako kot velja za zdravstveni prispevek. Predvidoma bo znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov in bo zato prispevek lahko znašal od štiri oz. pet evrov do približno 140 evrov," je pojasnil. Prav tako so se odločili za kapico v višini štirikratnika povprečne plače.

Po njegovih besedah bo okoli 70 odstotkov od 1,5 milijona zavarovancev, ki danes plačujejo enotno premijo dopolnilnega zavarovanja, po novem modelu plačevalo manj, 30 odstotkov pa več. Med upokojenci jih bo manj plačevalo okoli 90 odstotkov, v povprečju šest evrov na mesec manj, kar na letni ravni znaša 36 milijonov evrov za to skupino prebivalstva, je pojasnil Keber.

Vseeno pa bi se ob takšnem modelu na letni ravni zbralo skupaj toliko denarja, kot ga zdaj zberejo z dopolnilnim zavarovanjem, je dejal Keber. "Denar, ki je že tukaj in ga zbiramo, a krivično, se bo sedaj v enaki meri zbiral na pravičnejši način," je dodal.

Priznal je, da je prvotni model v obliki sedmih razredov za prispevek, predvideval kar znatne stroške obračunavanja in pobiranja. "Ta model pa je enostaven, skoraj kot vpis ene vrstice v računalniški program, saj se dobesedno na isti način odmerja kot zdravstveni prispevek," je pojasnil. Prav zaradi tega bi lahko začel veljati takoj ob uveljavitvi novega zakona, torej bi ga pobirali že mesec po uveljavitvi, in ne bo potrebno vmesno dvoletno obdobje.

Se pa po njegovih besedah postavlja le še vprašanje, kaj je smiselno prehodno obdobje za pravno upravičenost zavarovalnic, ki temeljijo na tem, da "so zavarovalnice verjele, da bo ta zakon večen". "Nič na tem svetu ni večno, zakon ne ukinja zavarovalnic, ampak doplačila," je dodal.

Po njegovih besedah bo treba tudi poiskati rešitev, kam bodo šli akumulirani dobički in rezervacije zavarovalnic iz preteklih let. Bi pa po njegovem mnenju lahko največja dopolnilna zavarovalnica Vzajemna vrnila ta denar zavarovancem. "To je moje stališče, pri tem še ni bilo jasnega dogovora," je opozoril.

Dejal je tudi, da praktično ni nobene razlike med tem, ali uvedejo nov zdravstveni prispevek v višini 2,1 odstotka bruto dohodkov, ali pa bi povišali prispevno stopnjo delojemalcev za obvezno zdravstveno zavarovanje za 2,1 odstotne točke. "Gre za to, da po odločitvi države zadržimo ta del pobiranja denarja iz davčne olajšave," je dejal.

Opozoril je še, da ima država pravico, da določi, kateri davki in prispevki sodijo v davčno olajšavo. Enako je denimo z rtv-prispevkom in pa trošarinami, ki ne gredo v davčne olajšave.

Tako ta model po Kebrovih besedah upošteva praktično vse pripombe, ki jih je danes predstavil pravnik Rajko Pirnat, razen vprašanja, ali davek šteje v davčno olajšavo in zmanjšuje prihodke države ali ne.

Niso pa še v celoti usklajeni z ministrstvom za finance. "Ravno okrog modela imamo intenzivne pogovore. Mislim, da bodo Pirnatove pripombe celo koristno pripomogle k argumentaciji, zakaj je ta drug model boljši," je dejal.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je namreč danes ob robu srečanja finančnih ministrov EU v Bruslju dejala, da je bilo oblikovanje takšnega nadomestila v višini 2,1 odstotka bruto prihodkov ena od idej, o kateri so razpravljali z ministrstvom za zdravje ob začetku priprave zakona. "Ideja je bila opuščena, ker ima kar veliko negativnih posledic in me pravzaprav preseneča, da jo ponovno oživljate," je dejala novinarjem.

Keber je glede tega dejal, da bo morala to izjavo pojasniti "finančna ministrica, tako kot za vse ostale zakone, ki delujejo na tem principu in tem konceptu".

Kljub temu da zakon še ni dokončno usklajen z ministrstvom za finance, pa bodo poglavitne rešitve, ki so nastale na podlagi javne razprave, začeli predstavljati koalicijskim partnerjem še ta teden. Tako jim ne bodo predstavili še celotnega zakona, saj je celotno besedilo "odvisno še od nekaterih drugih stvari". Skupina, ki pripravlja zakon, bi ga lahko predstavila že prihodnji teden.

Je pa po Kebrovem mnenju v tem trenutku od tega zakona odvisna usoda koalicije na prihodnjih volitvah. "Koalicija se bo morala odločiti, ali ta zakon hoče ali noče, in lahko se odloči, da ga bo valila skozi postopke in procedure in ga ne bo privalila do konca. Mislim, da bodo posledice v vsakem primeru, če bo sprejet ali pa ne," je dejal. Sicer pa je ob dejstvu, da je zdaj že predvolilno obdobje, celo optimističen. "Ampak je res treba pohiteti," je še dejal v izjavi medijem.