Število šolanih na domu iz leta v leto raste

Za šolanje na domu se v Sloveniji odloča manjšina staršev, kljub temu pa število tovrstnih izobraževanj počasi narašča. Medtem ko so se leta 2004/05 po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ta način izobraževali štirje otroci, jih je bilo v letu 2015/16 že 211.

Po veljavni zakonodaji je vsak slovenski državljan dolžan vpisati otroka v osnovno šolo. "Vpiše ga lahko v okoliško ali izbrano šolo z javno veljavnim programom. Ko je otrok vpisan v šolo, je možnost izbire različnih načinov šolanja, eno od teh je šolanje na domu," je za STA pojasnil ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prežihov Voranc Marjan Gorup.

Starši, ki v svoji bližini ne najdejo ustrezne šole, se torej lahko kadarkoli odločijo za šolanje otroka na domu. Otroci, ki se šolajo na domu ali obiskujejo eno od zasebnih šol brez javno veljavnega programa, pa morajo ob koncu vsakega šolskega leta po navedbah Gorupa opravljati izpite. Otrokovo znanje, kot je dodal, oceni šola, na katero je vpisan. Za šolanje na domu sicer ni posebnih pogojev ali omejitev, pravi.

Poudaril je, da se šola praviloma ne vtika v izobraževanje na domu, po izkušnjah sodeč pa starši dajo največkrat otroka v mednarodno šolo. V Sloveniji sicer poleg javne šole obstaja še nekaj zasebnih osnovnih oz. srednjih šol, nekatere imajo javno priznan program (Waldorfska, Montessori, OŠ Alojzija Šuštarja, Škofijska klasična gimnazija, Gimnazija Želimlje), druge ne (British International School, Quality School International, Francoska šola, šola Eliza, Lila).

"Če otrok ne izdela razreda, se ne more več šolati na domu in starši so dolžni otroka vpisati v redni program," je dejal. Dodal je, da v zelo ambicioznih družinah poskrbijo za znanje otroka, a opozoril tudi na primere, ko otrok na izpitu ni znal ničesar oziroma ni znal dovolj, da bi izdelal razred.

Gorup priznava, da je javno veljaven program v osnovnih šolah konformističen, brez nekih nadstandardov. Kljub vsemu pa zagotavlja "socialno vključevanje, razvoj splošnih vrednot in kulture ter možnosti prehodov naprej".

Po njegovih besedah je v nadaljnje izobraževanje najlažje priti, če si vključen v javno veljavne programe. Glede na to, da obstaja demokratična možnost izbire načinov šolanja, pa jo v šoli, kot pravi Gorup, spoštujejo in podpirajo. Zanje je glavno, da otrok pokaže znanje, je še dodal Gorup.