Filipinska vojska umirja napetosti v južnokitajskem morju

Filipinska vojska je demantirala očitno nekoliko pretirane napovedi lastnega predsednika države, ki bi lahko zanetile resen konflikt s Kitajsko.

Kontroverzni filipinski predsednik Rodrigo Duterte je šestega aprila vojski ukazal, da naj zasede nekaj otokov v južnem kitajskem morju. To je povzročilo resne napetosti, ker je Kitajska, ki si prav tako (pa tudi še nekatere druge države) lasti iste otoke. Kmalu zatem pa je filipinski obrambni minister sporočil poskusil nekoliko omiliti ukaz predsednika. Minister Delfin Lorenzana je povedal, da bo filipinska vojska samo popravila in nadgradila svoje naprave in instalacije na otokih Spratly, ki jih imajo Filipini že sedaj pod svojim nadzorom. Tudi brigadni general Restituto Padilla, tiskovni predsednik filipinske vojske je poudaril, da je predsednik Filipinov v resnici mislil samo na "izboljšanje instalacij v področjih, ki so že pod nadzorom."

Napoved predsednika Filipinov je kljub temu povzročila nekaj vznemirjenja. Filipini so sicer po razsodbi arbitražnega sodišča, katerega pristojnost kitajska v pravnem pogledu zmagali v sporu s Kitajsko glede razdelitve morskega področja v južnokitajskem morju, vendar še vedno ne nadzorujejo vrsto otokov v otočju Spratly in nekaterih drugih otoških skupinah, ki si jih poleg Kitajske lastijo tudi Brunej, Malezija, Tajvan, Vietnam in Japonska.

Filipini zato poskušajo tudi dejansko izvajati jurisdikcijo nad morskimi prostranstvi in otoki, za katere smatrajo, da so njihovi. "Poskušamo biti prijatelji z vsemi, toda naš nadzor moramo izvajati sedaj," je dejal Duterte. Filipinski predsednik je znan po bombastičnih izjavah. Med drugim je v preteklosti priznal, da je osebno ubijal preprodajalce droge, glede teritorialnega spora s Kitajsko pa je dejal, da se bo sam kar z vodnim skuterjem odpeljal do enega od otokov, ki jih na koralnih grebenih gradi Kitajska.

Na spornem področju pod površino Južnega kitajskega morja naj bi bilo med drugim tudi precej zalog nafte in plina, področje pa je pomembno tudi zato, ker se skozi to morje letno prepelje za okoli 5 trilijonov dolarjev blaga. Težava Filipinov je tudi v tem, da so po eni strani sicer dosegli diplomatsko mednarodnopravno zmago proti Kitajski, hkrati pa so finančno odvisni od Kitajske in imajo slabe odnose tudi z ZDA kot s svojimi največjimi strateškimi zavezniki. Po svoji zmagi na volitvah je tako na primer filipinski predsednik izrazil upanje, da bo Kitajska na Filipinih investirala 24 milijard dolarjev. Kakšna je dejanska strategija Manile v prihodnje, zato ostaja nejasno. Filipini sicer nadzorujejo okoli devet od okoli 50 spornih otočkov. Predsednik Filipinov Rodrigo Duerte je tudi napovedal, da bo 12 junija obiskal enega od otokov in na njem dvignil filipinsko zastavo na dan, ko Filipini praznujejo neodvisnost, vendar na podlagi nasprotujočih si izjav ni povsem jasno, na kakšnem otoku bo to storjeno - tistem, ki je že pod nadzorom Filipinov ali kakšnem novem, kar bi lahko znova prililo nekaj olja na že tako razgrete odnose v jugovzhodni Aziji.