Odbor DZ o črpanju evropskih sredstev

Odbor DZ za zadeve EU se je danes seznanil s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike od januarja 2014 do decembra 2016. V razpravi je bilo slišati pozive k ohranjanju denarja za infrastrukturne projekte lokalnih skupnosti, medtem ko je resorna ministrica Alenka Smerkolj pozvala k usmerjenosti k projektom s t. i. mehkimi vsebinami.

Ministrica, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, je spomnila, da so cilji tokratne evropske finančne perspektive 2014-2020 predvsem naložbe za rast in delovna mesta, in ne več za projekte v infrastrukturo, pa čeprav so ti v Sloveniji še vedno zelo potrebni. "Želim si spremembe miselnosti," je poudarila in opozorila, da se iz EU poslavlja Velika Britanija, ki je v evropski proračun vplačala 10 milijard evrov na leto, kar bo pomenilo le še večji boj pri kandidaturi za evropska sredstva.

V opisu stanja slovenskega črpanja evropskih sredstev je med drugim navedla, da so do sedaj odobrili 178 projektov, programov in javnih razpisov v skupni vrednosti približno 870 milijonov evrov. V pregledu je še 17 vlog v vrednosti 140 milijonov evrov. "Kmalu ob odobrena prva milijarda od nekaj več kot treh milijard evrov celotnega operativnega programa," je povedala. Kot je dodala, je sedaj torej odobrenih približno 30 odstotkov sredstev programskega obdobja.

V zadnjem lanskem četrtletju je Slovenija po njenih besedah uspešno izpolnila vse relevantne splošne in tematske predhodne pogojenosti. "Ustvarjeni so pogoji za uspešno črpanje," je dejala. Konec lanskega leta so tudi akreditirali sistem, tako da so se v slovenski proračun stekli prvi evropski milijoni in Slovenija je konec tega leta iz evropskega proračuna pridobila več sredstev, kot je vanj vplačala.

Jožef Horvat (NSi) je želel, da bi odbor vladi naložil to, da pristopi k spremembi operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v tem obdobju ter da zagotovi zadostna sredstva za infrastrukturo in druge projekte lokalnih skupnost v skladu s predvidenim razvojem regij. A odbor predloga ni podprl.

Kot pa je zagotovila ministrica, so že pristopili k pripravi sprememb, pri čemer so upoštevali spremenjene okoliščine. Po njenih besedah je o tem govorila tudi s pristojno evropsko komisarko. "V Bruslju niso bili veseli, imam pa neformalno zeleno luč za pripravo sprememb," je povedala. Ob upoštevanju precejšnih omejitev bodo predlagali, da se približno 80 odstotkov sredstev nameni za infrastrukturne projekte, ostalo za razvoj človeških virov. "Verjamemo, da imamo za to dovolj močne argumente," je dodala.