nedelja, 15. december 2024 leto 29 / št. 350
Evropski in državnozborski poslanci o hrvaški uporabi slovenskih mejnih prehodov
Včeraj smo poročali, kako med Slovenijo in Hrvaško velja dogovor, po katerem lahko hrvaški mejni organi uporabljajo slovenske mejne prehode. Z vprašanjema, kako komentirajo tako sodelovanje kot dejstvo, da Hrvaška plačuje le obratovalne stroške (in ne tudi najemnine) ter če določila sporazuma prejudicirajo mejo, smo se obrnili na državnozborske stranke in evropske poslance.
Do zaključka redakcije smo prejeli le odgovore štirih evropskih poslancev in enega državnozborske poslanske skupine.
Franc Bogovič
Vstop Slovenije v schengensko območje l. 2007 je zahteval določene kadrovske in infrastrukturne prilagoditve - prenovljeni objekti, ukinitev mejne kontrole z Avstrijo, več policistov na meji s Hrvaško idr. Do vstopa Hrvaške v EU je imela Slovenija s Hrvaško tako zunanjo mejo EU kot schengensko mejo, po vstopu Hrvaške v EU pa je zunanja meja EU med obema državama sicer padla, a schengenska meja je ostala. To pomeni, da sta obe državi, do vstopa Hrvaške v schengensko območje, dolžni izvajati mejno kontrolo na skupni meji. Povsem razumljivo se mi zdi, da se ta opravlja na enem mestu, kar v večini primerov pomeni na slovenskem državnem območju. Tako tudi določa dogovor, ki ga omenjate. Navedeni dogovor, ki sta ga ratificirala parlamenta obeh držav, je namreč omogočil hitrejši prestop državne meje na 31 mejnih prehodih med državama, saj se potniki zaradi vstopa ali izstopa ustavljajo samo enkrat. Podobna ureditev je veljala tudi med Avstrijo oz. Italijo in Slovenijo, v obdobju od našega vstopa v EU do vstopa v schengensko območje, ko so slovenski policisti izvajali mejno kontrolo v prostorih na avstrijskem oz. italijanskem državnem ozemlju. Mejna kontrola slovenskih policistov na avstrijski strani mejnega prehoda Karavanke med majem 2014 in decembrom 2017 je le en takšen primer. Menim tudi, da dogovor v nobeni meri ne prejudicira meje med državama, saj gre za ureditev operativnega izvajanja mejne kontrole in ne posega v problematiko ureditve meje med državama, ki je, kot pravilno navajate, predmet arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško.
Tanja Fajon
Dogovor (podpisali sta ga obe vladi) o skupnem nadzoru meje, ki se izvaja na več kot polovici od 57 mejnih prehodov med Hrvaško in Slovenijo, je nastal zato, da se olajša in pospeši prehod potnikov čez zunanjo Schengensko mejo. Ta režim se je začel uporabljati z vstopom Hrvaške v EU julija 2013.
Podobna rešitev o opravljanju skupne mejne kontrole je bila l. 2004 ob vstopu Slovenije v EU (ko RS še ni bila članica Schengenskega prostora) uvedena tudi na nekaterih prehodih na meji z Avstrijo - slovenski organi so večinoma uporabljali mejne prostore na avstrijskem ozemlju, na nekaterih prehodih tudi obratno. Na slovensko-hrvaški meji je podobno, a stanje infrastrukture na večini mejnih prehodov ne omogoča uporabe hrvaških objektov.
Menim, da je tak sporazum povsem primeren. Slovenija je na zunanji schengenski meji EU dolžna zagotavljati nadzor, za kar mora imeti tudi ustrezne in sodobno opremljene informacijsko-nadzorne prostore.
Za potnike pa je seveda več kot dobrodošlo, če zaradi dobrega policijskega sodelovanja ta nadzor lahko zagotavlja na enem mestu skupaj s sosednjo državo, ki bo v bližnji prihodnost postala članica Schengenskega prostora, s čimer se bo nadzor preselil na hrvaške zunanje meje.
Menim, da ta dogovor nikakor ne prejudicira odločitve v arbitražnem postopku določanja meje med državama. To je opredeljeno tudi v 8. členu Dogovora med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole.
Lojze Peterle
Do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora.
Igor Šoltes
Kot je razvidno iz javno dostopnih dokumentov in kot izhaja iz Sporazuma med Vlado RS in Vlado RH o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v cestnem in železniškem prometu z dne 14. aprila 2003 in upoštevajoč 17. člen Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) ter iz Dogovora med Vlado RS in Vlado RH o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole, sta državi 1. 7. 2013 uvedli skupno mejno kontrolo. Na ta način je predvideno, da se potnikom omogoči hitrejši in enostavnejši prestop državne meje. T. i. »one stop control« je oblika skupne mejne kontrole, ki predstavlja tudi del razvoja schengenskega pravnega reda. Vsekakor bi resorno pristojni organi morali presojati vsebino in predvsem implementacijo navedenega Sporazuma in Dogovora tudi z vidika stroškov in koristi ter z vidika smotrnosti.
Velja pa opozoriti na 3. člen prej navedenega Dogovora med vladama RS in RH, ki pravi:
(1) Domača država na podlagi vzajemnosti brezplačno zagotovi sosednji državi potrebne objekte in prostore na službenih mestih za opravljanje skupne mejne kontrole. Pristojni organi sosednje države plačajo domači državi nadomestilo za obratovalne stroške. Pogodbenici način in obseg plačila nadomestila za obratovalne stroške uredita s posebno civilnopravno pogodbo.
(2) Pogodbenici si ob oprostitvi plačila dajatev omogočita postavitev, spremembo, vzdrževanje in delovanje tehničnih in telekomunikacijskih naprav, ki so potrebne izključno za delo organov mejne kontrole sosednje države na območju domače države, ter povezavo teh naprav z ustreznimi napravami sosednje države.
Patricija Šulin
Tudi Šulinova ni poslala odgovora.
Romana Tomc
Sporazum o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole je bil sklenjen v letu 2013 med takratnima ministroma za notranje zadeve in javno upravo Virantom in Ostojićem, tekst pogodbe pa je kasneje potrdila tudi vlada Republike Slovenije. Najverjetneje je bila to takrat najprimernejša rešitev vprašanja obratovalnih stroškov in uporabe mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško, predvsem zaradi približevanja vstopa Hrvaške v EU ter postopnega vstopa v brezcarinsko območje Schengen. Danes obe državi veže medsebojna pogodba, s katero smo Hrvaški omogočili možnost plačila obratovalnih stroškov. Hrvaška svoje obveznosti izpolnjuje. Sporazum je sklenjen, zato ga je potrebno je spoštovati. Menim, da zgoraj omenjeni sporazum nima vpliva na arbitražni postopek med Slovenijo in Hrvaško, niti ne prejudicira ničesar. Problematika sporazuma o arbitraži, ki je bil podpisan že v letu 2009, je starejša od sporazuma glede plačila uporabe objektov na mejnih prehodih. V kolikor se bo Hrvaška držala dogovora o kvartalnem plačilu in le-ta redno izvajala, ne vidim nobene ovire spoštovanja podpisanega sporazuma, ki je, kot sem že omenila, zavezujoč za obe vpleteni državi.
Ivo Vajgl
Evroposlanec se je oglasil po telefonu in obljubil pisni odgovor, a ga nismo prejeli.
Milan Zver
Prav tako odgovora nismo prejeli od Zvera.
Stranka modernega centra
S strani največje parlamentarne stranke nismo prejeli odgovora.
Slovenska demokratska stranka
V imenu poslanske skupine SDS je odgovor posredoval poslanec Vinko Gorenak:
1) Ali menite, da je tak sporazum dober oz. primeren za Slovenijo (brez najemnine, samo stroški)?
Sporazum je na nek način povsem običajna praksa, ki v tem primeru ni uporabljena prvič. Slovenija je članica EU in hkrati članica Schengenskega prostora, Hrvaška pa je članica EU in se na vstop v Schengen pripravlja. Tudi v preteklosti smo imeli podobne primere, na primer, ko je Avstrija vstopala v Schengen, smo imeli takšno stanje na nemško - avstrijskih mejnih prehodih. Tudi ko je Slovenija vstopala v Schengenski prostor, so naši policisti delali na avstrijski strani mejnih prehodov in sporazumi o kritju stroškov niso bili prav nič drugačni.
2) Ali menite, da hrvaška uporaba slovenskega ozemlja za uradna dejanja prejudicira posest sporne mejne (v luči arbitražnega postopka)?
Nikakor ne.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
DeSUS, katero v državnem zboru zastopa 10 poslancev, prav tako ni posredovala odgovora.
Združena levica
Šest združenih levičarjev v državnem zboru ni poslalo nobenega odgovora.
Socialni demokrati
Prav tako nismo prejeli odgovora od SD.
Nova Slovenija
Nova Slovenija je bila ena izmed tistih političnih strank, katera ni poslala odgovora.
Zavezništvo Alenke Bratušek
Najmanjša politična stranka v državnem zboru prav tako ni zmogla pripraviti odgovora.
| VSI MP skupaj (po pogodbi in dodatku): v m2 | 664,59 |
|---|
