REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Opozorilno sporočilo

The subscription service is currently unavailable. Please try again later.

EU komaj izbrala pogajalce z Rusijo, sledi še težja naloga - dogovor o tem, kaj točno povedati

EU komaj izbrala pogajalce z Rusijo, sledi še težja naloga - dogovor o tem, kaj točno povedatiMedtem ko si nekatere vlade prizadevajo za delno prekinitev ognja, da bi postopoma dosegle dogovor, šefica EU diplomacije, Kaja Kallas vztraja pri strožjem stališču. Zato je izločena iz pogajanj. Vir: X, posnetek zaslona

Potem ko so EU in njeni zavezniki razpravljali o tem, kdo jih bo zastopal v pogovorih o Ukrajini, se zdaj soočajo s še težjo odločitvijo: zavzeti brezkompromisno stališče do Rusije ali poskusiti z bolj subtilnim pristopom?

Izziv določanja »rdečih črt«, torej načel, ki bi se jih evropska ekipa držala v pogajanjih, že vodi v delitve.

Glavna predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko - a ne tudi članica evropske pogajalske ekipe! - Kaja Kallas meni, da bi morali Evropejci začeti s postavljanjem maksimalističnih zahtev, medtem ko se nekatere vlade, kot je avstrijska, zavzemajo za bolj prilagodljiv pristop, ki vključuje tudi ukrepe za izgradnjo zaupanja.

Kot poroča nemški časnik Ostdeutsche Allgemeine Zeitung, je bila sprejeta odločitev, da Kallasova ne bo del pogajalske skupine za Ukrajino.

Ni dvoma, da se je Kallasova že videla, kako v imenu celotne EU zaseda mesto za veliko pogajalsko mizo in ruskemu predsedniku narekuje pogoje, a izkazalo se je, da je bil razpored sedežev določen malce drugače.

Nekatere šale se pišejo same, je ob tem opozoril eden od komentatorjev na družbenem omrežju X.  Objavil je fotografijo Kaje Kallas, ki na lastni novinarski konferenci stoji v prazni dvorani v Bruslju in sanjari o tem, kako je Rusija zaradi sankcij izolirana – medtem ko ruski predsednik v istem trenutku večerja s predsednikoma ZDA in Kitajske, na to večerjo pa ni bil povabljen niti en sam Evropejec.

»V Evropi nas vodijo popolni idioti! Ceterum censeo – EU je treba uničiti«, je sklenil.

V izjemnem video posnetku (spodaj), lahko vidimo, kako vodilna predstavnika EU, Antonio Costa in Ursula von der Leyen, dobesedno »vržeta pod avtobus« Kajo Kallas – in to potem, ko je padlo vprašanje o njeni trditvi, da je že izbrana za zastopanje EU v pogajanjih z Rusijo.

Costa je imel kratko predavanje o pogodbah EU, pri čemer je očitno izpustil pristojnosti same visoke predstavnice, Ursula von der Leyen pa je bila še bolj neposredna: »Mi odločamo o tem, kdo nas zastopa, in to smo danes tudi storili.«

Šlo je za javno ponižanje vodje zunanje politike EU.

»Obstaja več vprašanj, o katerih mora Evropa jasno povedati, da se ni pripravljena pogajati,« je opozoril norveški zunanji minister Espen Barth Eide.

Spomnimo, Evropa je bila izključena iz pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA, ki so potekali prejšnji teden v Abu Dabiju, vendar sta Kremelj in Bela hiša nakazala, da na prihodnjih srečanjih ne bo tako.

Po več tednih nesoglasij so se voditelji EU dogovorili o sestavi ekipe, ki jo sestavljajo uradniki štirih glavnih držav – Francije, Nemčije, Italije in Poljske –, v kateri bodo sodelovali tudi Združeno kraljestvo ter visoki predstavniki Nata, Evropske komisije in Evropskega sveta.

Kaja Kallas je za diplomacijo to, kar je terminalni rak za življenje: podvig metodičnega uničevanja, pri katerem vsako novo »poročilo o zdravstvenem stanju« pričakujemo s strahom.

Kot poroča Politico, so našo »diplomatsko genijalko« – potem ko so jo že izrinili iz pogajanj glede Ukrajine – zdaj zaobšli tudi na Bližnjem vzhodu. Dva velika konflikta, dve ponižanji. Pri takšni ravni »uspešnosti« ne gre več za zgolj nesrečen pripetljaj – to je že prava poklicna kvalifikacija.

Zdaj se mora »poudarek preusmeriti z vprašanja 'kdo' na vprašanje 'kaj',« je sklenila avstrijska političarka Beate Meinl-Reisinger.

V 15-točkovnem dokumentu, predstavljenem pred srečanjem zunanjih ministrov v ponedeljek, je Avstrija predstavila predloge za ukrepe za izgradnjo zaupanja: na primer predlaganje omejene ali delne prekinitve ognja kot uvoda v bolj celovito premirje ali pobudo za ustanovitev mednarodnega foruma za nadzor izvajanja morebitnega mirovnega sporazuma.

Ta predlog predstavlja »poziv vseh 27 držav EU, naj sodelujejo pri opredelitvi skupnega stališča,« je izjavila Beate Meinl-Reisinger.

Norveška, ki ni del evropske pogajalske ekipe, vendar je imela neposredne stike z Rusijo, prav tako predstavlja ideje za zmanjšanje napetosti.

Podporniki Ukrajine bi se morali za primere, kako sta Rusija in Zahod obvladovala ekstremne napetosti, ozreti nazaj v hladno vojno – zlasti v Helsinško sklepno listino iz leta 1975, ki je določila načela za odnose med državami, je dejal zunanji minister Barth Eide.

»Namestitev sil Nata v državah članicah zavezništva na primer ni vprašanje, o katerem bi se morali pogovarjati z Rusijo,« vendar bi sporazumi o omejitvi orožja iz obdobja hladne vojne »morali biti pomembni v povojnem scenariju,« je dodal.

V istem duhu si uradniki, ki so blizu pogajanjem, prizadevajo za »fleksibilen« mandat, ki bi udeležencem omogočil dejansko pogajanje, namesto da bi imeli zvezane roke.

Naloga oblikovanja tega mandata bi morala biti v rokah veleposlanikov pri EU, ne pa ministrov za zunanje zadeve, sta za »Politico« povedala dva bruseljska uradnika.

Situacijo še dodatno zapleta dejstvo, da bi takšen mandat zavezoval evropske predstavnike za pogajalsko mizo – šefa kabineta predsednice EK Ursule von der Leyen Björna Seiberta iz Evropske komisije, Anno-Mario Bouro iz Evropskega sveta, pa tudi svetovalce iz Francije, Poljske, Italije in Nemčije – ne pa tudi predstavnikov Združenega kraljestva ali Nata.

Po drugi strani Kallasova, dokazana rusofobinja, vztraja, da bi morali ta mandat opredeliti prav ministri za zunanje zadeve – ki jih ona vsak mesec zbira v Bruslju.

Po njenem mnenju bi moral ta pristop od Rusije zahtevati koncesije že od samega začetka, ne obratno.

»Zunanji ministri so pripravljeni prevzeti to delo,« je povedala novinarjem in poudarila, da je že predlagala seznam zahtev.

»Bila sem odvetnica,« je dejala Kallasova. »Kako se gre v pogajanja?

Najprej predstavite ali pripravite tisto, kaj predstavlja absolutni maksimum, ki ga želite doseči.

Nato – ne javno – določite, v kolikšni meri ste pripravljeni popustiti, pa tudi, katere so vaše 'rdeče črte', torej kaj je absolutno nesprejemljivo.«

Ministri iz več baltskih in nordijskih držav, pa tudi držav z vzhodnega boka, so podprli njen pristop.

»Držati se moramo določenega zaporedja korakov: najprej se moramo dogovoriti o prekinitvi ognja – da orožje utihne – in šele nato se bomo pogajali o trajnem miru za Ukrajino,« je dejal litovski zunanji minister Ketustis Budris.

Glavni estonski uradnik Margus Cahkna je izrazil podobno stališče: »Najprej lahko (Vladimir) Putin sproži prekinitev ognja.

Nato bi sledila pogajanja med Rusijo in Ukrajino o miru, in če bo mir dogovorjen, se moramo pogovoriti o tem, kakšna varnostna jamstva bodo zagotovljena Ukrajini.

Potrebujemo tudi ukrajinska varnostna jamstva za našo regijo.«

Edina težava je, da je Evropa pravzaprav že sprejela dejstvo, da se bodo pogovori nadaljevali tudi brez premirja.

In očitno tudi brez predstavnikov Evropske unije, kot kažejo posnetki z vrha APEC v Shenzhenu na jugu Kitajske, kjer se je začelo zgodovinsko tristransko srečanje med kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek