»Rusi so prišli do spoznanja, da bo uporaba jedrskega orožja morda potrebna, to se obravnava kot dejstvo!«

Medtem ko se vesoljna Slovenija ukvarja s štirimi referendumi, od katerih rezultat treh oblast sploh ne zavezuje EU vse hitreje v vojno z Rusijo.

V Rusiji, kjer so več kot štiri leta verjeli, da gre pri napovedih nujnosti vojne z Rusijo zgolj za evropsko napihovanje in prazne grožnje v zadnjem času te besede – jemljejo vse bolj resno.

Na primer napovedi švedskega poveljnika, ki pravi, da je švedsko letalstvo pripravljeno na globoke napade v rusko zaledje.

The Swedish Air Force is prepared to launch preemptive strikes hundreds of kilometers deep into Russian territory, according to Colonel Karl Bergqvist. He stated that potential targets could include headquarters, airbases, and logistical facilities. https://t.co/Ykr5rMbEjM

—  (@SprinterPress) October 3, 2026

Švedske letalske sile so pripravljene izvesti preventivne napade več sto kilometrov globoko na rusko ozemlje, je dejal polkovnik Karl Bergqvist.

Navedel je, da bi med morebitnimi cilji lahko bili poveljniški centri, letalska oporišča in logistični objekti.

In to bi moralo skrbeti tudi naše politike.

Pa jih ne.

Poglejmo samo, kaj o tej zadevi meni nekdanji analitik CIE, ki se je vrnil iz Moskve, kjer se je udeležil mednarodne konference, imel pa je tudi priložnost, da v družbi nekaj ameriških novinarjev in medijskih ustvarjalcev na večerji pokramlja z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.

Larry Johnson je dejal, da Rusija zdaj uporabo jedrskega orožja »v primeru odpovedi odvračanja obravnava kot dejstvo; Rusi so prišli do spoznanja, da bo to morda potrebno.«

Pri tem se je skliceval na Putinove izjave v Valdaju glede Kaliningrada: kakršno koli premikanje bi pomenilo, da bo Rusija uporabila »vse, vključno z jedrskim orožjem«.

One of the most consequential warnings in the Russia-Ukraine war may be getting overlooked. Larry Johnson said that Russia now treats nuclear use as a matter of fact if deterrence fails; Russian officials have “come to sort of a matter of fact that may be required.” He cited Putin’s Valdai remarks on Kaliningrad: any movement means Russia will use “everything, and everything includes nukes.” That warning, Johnson said, produced a reversal from Latvia, Lithuania, and Estonia, which “decided to shut up and stop making those threats.” Johnson called this “a dangerous, volatile time,” adding that “the Russians don’t trust him” and, per Lavrov, “Trump is agreement incapable.” Watch the full clip  https://t.co/34G6FdyUza

— Daniel Davis Deep Dive (@DanielLDavis1) October 2, 2026

To so potrdila tudi tri ruska veleposlaništva v Evropi, v članicah EU.

To opozorilo je po Johnsonovih besedah ​​povzročilo spremembo stališča Latvije, Litve in Estonije, ki so se »odločile utihniti in prenehati s takšnimi grožnjami«.

Johnson je to obdobje označil za »nevarno in nestabilno«, pri čemer je dodal, da ameriškemu predsedniku »Rusi ne zaupajo« saj je po besedah ​​Lavrova »Trump nesposoben sklepati dogovore«.

Po oceni nekdanjega analitika CIE je vojna med Evropo in Rusijo sedaj že neizbežna.

Na srečanju na Aljaski je namreč Putin prišel zgolj potrditi že prej izpogajan dogovor s Trumpom, ki bi Ukrajini znova dal velike koncesije, vendar Trump nato ni prepričal evropske zaveznike, da je tak dogovor potrebno sprejeti.

Da je bil Putin pripravljen na velike koncesije in je na njih dejansko pristal še pred srečanjem na Aljaski je bilo tudi spoznanje, ki je presenetilo ameriškega profesorja Johna Mearsheimerja, ki je bil prav tako na srečanju z ruskim zunanjim ministrom v Rusiji.

V Rusiji zato več ni iluzij tem, da bo kakršenkoli dogovor z evropskimi članicami zveze NATO ali ZDA glede Ukrajine sploh mogoč, zato se tudi krepijo vojaške operacije.

Omejitve glede izbire ciljev, ki so veljale doslej, je Vladimir Putin po poročanju ukrajinskih medijev odpravil.

Na Zahodu to interpretirajo zlonamerno, kot da Rusija s tem krši vojno pravo, kar pa ni res.

Le pri udarih na objekte z dvojno rabo, ki jih Rusija pogosto doslej ni napadala, na primer mostovih in skladiščih ali pa ciljih, ki so skriti med civilisti, takšnih omejitev po novem več ni.

To je popolnoma v skladu z vojnim pravom, razlika med Rusijo in zvezo NATO pa je še vedno očitna – Rusija je izbiro vojnih ciljev zaostrila šele v petem letu vojne, NATO pa je, na primer v ZRJ leta 1999, takoj udaril ne samo po mostovih in rafinerijah, pač pa tudi vodnih stolpih, televiziji, bolnišnicah in drugih ciljih, ki so bili res namenjeni zgolj civilni uporabi.

Podrobnejši pogovor Larrya Johnsona z Glennom Diesenom, kjer je svoje vtise predstavil nekoliko bolj obsežno bomo objavili posebej.