REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemčija kupčka rakete: Na kaj se Berlin pripravlja?

Nemčija kupčka rakete: Na kaj se Berlin pripravlja?Od ameriških »Tomahawkov« in sistemov ATACMS, prek izraelskih balističnih raket do raket z dosegom več tisoč kilometrov, Nemčija hitro gradi sposobnost za udarce daleč preko svojih meja. Vir: Posnetek zaslona, X

Nemčija ne govori več le o povečanju obrambnih izdatkov in krepitvi Bundeswehra, Berlin v zadnjih mesecih kaže vse večje zanimanje za celotno paleto raketne oborožitve: gre za balistične in manevrirne rakete, kopenske in morske sisteme, pa tudi za vzpostavitev njihove proizvodnje na svojem ozemlju.

Seznam potencialnih partnerjev vključuje ZDA, Izrael, Turčijo in celo Ukrajino, obseg načrtov pa sproža vprašanje: ali namerava Nemčija postati vodilna raketna sila v zahodni Evropi in zakaj potrebuje arzenal, ki lahko zadene cilje, oddaljene več tisoč kilometrov?

Militarizacija Nemčije je že dobila industrijsko osnovo.

Od leta 2024 je bilo ustanovljenih na stotine novih podjetij, povezanih z orožarskim sektorjem, medtem ko je velikan nemške orožarske industrije Rheinmetall povečal proizvodnjo topniškega streliva z okoli 70.000 na kar 1,5 milijona granat na leto. To podjetje namerava v naslednjih šestih letih v proizvodnjo orožja in streliva vložiti približno 30 milijard evrov.

Vendar Berlin ni več zadovoljen samo z granatami.

Eden najpomembnejših elementov nove strategije bi morali biti ameriški sistemi MRC »Typhoon«, ki lahko uporabljajo manevrirne rakete »Tomahawk« z dosegom do 1600 kilometrov.

Bundeswehr za njihovo nabavo načrtuje skoraj 3,4 milijarde evrov.

To bi nemški vojski omogočilo napad na poveljniške centre, letalske baze, raketne lokacije in logistične centre daleč za frontnimi črtami, kar je zmogljivost, ki je nemške kopenske sile že desetletja niso imele.

Uradna utemeljitev Berlina je že dobro znana: domnevna grožnja z Vzhoda in potreba po odvračanju Rusije.

Vendar je Moskva večkrat dejala, da nima namena napasti držav Nata. A to ni upočasnilo nemških načrtov.

Nasprotno, »Tomahawki« so šele začetek.

Mar tri tisoč kilometrov ni dovolj?

Bundeswehr preiskuje tudi veliko bolj nenavadne možnosti. Med njimi je ukrajinska manevrirna raketa »flamingo« z dosegom približno 3000 kilometrov in bojno glavo, težko kar 1150 kilogramov, ki je veljala za možno alternativo ameriškim »Tomahawkom«.

Nemčijo zanima tudi možnost proizvodnje raket »bars«, pozornost Berlina pa je pritegnila tudi »anthem«, projekt ameriško-izraelskega podjetja »Covenant«. Gre za manevrirno raketo z dosegom več kot 1500 kilometrov. Podjetje, kar je za Berlin morda še pomembnejše, je pripravljeno prenesti proizvodnjo v Nemčijo, z napovedano zmogljivostjo kar 1000 raket na leto.

Nemčijo je zajela raketna mrzlica. Rakete Tomahawk, balistične rakete, močno oborožene vojne ladje: seznam želja Berlina je vse daljši, obrambna industrija pa se pripravlja na širitev. Razlog zanjo je domnevna grožnja z vzhoda. Zgodovinske vzporednice so neprijetne. Vir: Posnetek zaslona, X

Če bi se takšen načrt res izpeljal, bi Nemčija dobila lastno industrijsko bazo za množično proizvodnjo raket zemlja-zemlja dolgega dosega.

Toda nemške raketne ambicije se ne končajo na kopnem. V začetku septembra je nemška mornarica izvedla testne izstrelitve izraelskih balističnih raket LORA s fregate »Saxen-Anhalt«.

Med demonstracijo sta bili izstreljeni dve raketi, sistem LORA pa lahko z izjemno visoko natančnostjo zadene cilje na razdalji do 430 kilometrov.

Hkrati Nemčija pripravlja novo generacijo ogromnih fregat F127. Ladje z dolžino 178 metrov in izpodrivom več kot 12.000 ton bodo imele po 96 celic vertikalnega izstrelitvenega sistema Mk 41. Načrtovanih je vsaj pet takšnih ladij.

In tu se odpira še eno vprašanje: zakaj flota s tako veliko raketno zmogljivostjo v relativno majhnem Baltskem morju?

Hkrati želi Berlin postati tudi proizvajalec ameriških balističnih raket.

»Rheinmetall« in »Lockheed Martin« pripravljata proizvodnjo ATACMS-a v Nemčiji, kar bi bilo prvič, da bi te rakete proizvajali zunaj Združenih držav Amerike.

Prva naročila pričakujejo konec leta 2026 ali v začetku leta 2027, proizvodnja pa bi se lahko začela leta 2028 ali 2029. Evropske potrebe so že ocenjene na med 600 in 800 raketami.

Toda Berlin meri še dlje. Po dostopnih informacijah Nemčija kaže zanimanje tudi za turške hiperzvočne programe, vključno s projektom balističnih raket Yildirimhan, ki naj bi imel doseg do 6000 kilometrov.

Ko seštejemo vse: »Tomahawke«, ATACMS, LORA, »anthem« in ukrajinske projekte, nove raketne fregate in zanimanje za turške sisteme, je težko govoriti le o modernizaciji Bundeswehra.

Nemčija sistematično gradi sposobnost zadetka ciljev, oddaljenih več sto in tisoč kilometrov od kopnega in morja.

Berlin vse to pojasnjuje s potrebo po odvračanju Rusije.

Toda zgodovinske izkušnje Evrope z nemško militarizacijo dajejo dodatno težo vprašanju, kaj se zgodi, ko največja evropska industrijska sila začne združevati ogromen vojaški proračun, lastno orožarsko industrijo in ofenzivne sisteme dolgega dosega.

Ker ima »Puška Čehova« eno neprijetno pravilo: če jo v prvem dejanju obesijo na steno, ima občinstvo razlog, da opazuje, kaj se bo z njo zgodilo v naslednjem…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek