REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pokopan bo z najvišjimi častmi: Ratko Mladić, za nekatere zločinec, za druge heroj in borec za svobodo

Pokopan bo z najvišjimi častmi: Ratko Mladić, za nekatere zločinec, za druge heroj in borec za svobodo

Smrt Ratka Mladića, poveljnika vojske Republike Srbske in haaškega obsojenca je znova razgrela strasti, predvsem v državah naslednicah nekdanje SFRJ.

V težave je spravila tudi srbsko vlado, ki se je odločila da popularnega generala pokoplje z vojaškimi častmi, a hkrati ne želi pretirano razbesneti aparatčikov v Bruslju.

Ratko Mladić za mnoge v svetu ostaja najhujši zločinec, general, ki je izvedel genocid nad muslimani v Srebrenici.

Dopisnica CNN-a ga je opisala točno tako, njen kolega iz RT-ja pa jo je vprašal, ali je res zapustila zgradbo srbske televizije po opozorilu, da bo bombardirana in o tem molčala, tako da je bomba ubila tudi žensko, ki ji je napudrala nos, potem ko se je iz iste televizije, razglašene za »vojno tarčo« javila svojim gledalcem in jo nato popihala na varno...

Za mnoge tudi zaradi takšne dvojne morale zahodnih medijev, politike in sodstva Mladić ostaja heroj, ki je ubranil srbski narod v Bosni in Hercegovini in položil temelje Republike Srbske.

V Srbiji bo 5. septembra pokopan z najvišjimi državnimi in vojaškimi častmi, je po Mladićevi smrti v priporni enoti v Haagu uradno potrdil srbski minister za pravosodje Nenad Vujić.

Tudi v sami Srbiji Mladić ostaja kontroverzen lik.

Liberalni in s strani zahodnih »vladnih nevladnih organizacij« podpirani mediji so ga opisali kot »genocidneža«, ki nikoli ni sprejel odgovornosti za svoja dejanja in se je 11 let skrival pred roko pravice, vse dokler ga nova srbska oblast ni predala haaškemu sodišču (ICTY) ki ga je na koncu obsodilo na doživljenjski zapor.

Toda kritiki v Srbiji opozarjajo, da so prav srbske oblasti s predajo treh najvišjih poveljnikov treh srbskih vojsk po razpadu SFRJ postopali izdajalsko, kar ljudje razumejo in zato še danes izkazujejo spoštovanje Ratku Mladiću.

Kar pa je za Hrvate in Bošnjake seveda najhujša žalitev, zato so Mladića z žalitvami pospremili tudi v onostranstvo.

Da je zločinec, lahko dokažejo s sodbami.

Sodniki so trdili, daje zagrešil genocid.

Številni, tudi svetovno priznani strokovnjaki za genocid pa so temu oporekali in trdili, da že dejstvo, da je Mladić izven Srebrenice poslal ženske, starce in otroke in so bili nato pobiti le za vojsko sposobni moški dokazuje, da ni imel genocidne namere.

In da je »lokalni genocid« skregan z zdravo pametjo.

Vendar je tudi pobijanje za vojaško službo sposobnih brez dvoma vojni zločin.

Mladiću je bilo dokazano, da je bil za ta zločin odgovoren, čeprav neposrednih dokazov za to, da je izdal povelje o poboju ujetnikov - niso našli.

Tudi zato je ena od haaških sodnic v ločenem mnenju zapisala, da so poboj izvedle v tajnosti enote brez neposredne vednosti samega poveljnika Mladića.

Kaj se je dejansko zgodilo v Srebrenici leta 1995 in kako je general Mladić nagovoril bosanske muslimane, je najbolje videti na videoposnetku, ki je bil dolgo časa cenzuriran in ki jasno kaže, kako je pomagal zaščititi civiliste.

"Dober dan, jaz sem general Mladić, ničesar se ne bojte, želim vam varno pot. Se vidimo kmalu!" je Mladić rekel muslimanskim civilistom na avtobusih, za kar so se mu vsakič znova zahvalili.

Dejal jim je, da jim Alija Izetbegović in njegova tolpa škodujejo in da "medtem ko je bil on v zaporu, ste bili vi svobodni, ko pa je on svoboden, smo vsi v zaporu".

"Rešujem vaše otroke in vas, naše otroke pa so leta 1992 ubili v kanjonu Žepe! Ne obračajte več orožja proti nam", jim je rekel Mladić.

Če bi isto sodišče na primer obsodilo tudi hrvaškega generala Gotovina zaradi »poveljniške odgovornosti« in bošnjaške poveljnike, na primer Naserja Orića, zaradi zločina v Kravicah in drugih vaseh v BiH (kar je bil povod za zločin v Srebrenici), potem bi bila javna podoba Mladića tudi v Srbiji danes morda drugačna.

Toda dejstvo je, da so nato enote VRS izvedle poboje ujetnikov, moških in mladeničev, jih pokopale v skupinske grobnice, pozneje pa so oblasti Republike Srbske te dokaze o zločinu skrivale.

Tudi sama smrt Ratka Mladića ni brez kontroverz.

Umrl je v zaporu, kljub prošnjam družine, vlade in srbskega predsednika, da ga po več zapletih pustijo domov.

Umrl je v tujini, hudo bolan, potem, ko se je izpovedal pravoslavnemu duhovniku – kar je po oceni nekaterih kritikov še en dokaz krutosti »zahodne pravice«, ki generalu ni dovolila, da bi umrl v krogu družine.

Po ocenah žrtev in njihovih potomcev pa je to še premajhna kazen glede na 8000 pobitih dečkov in mož v Srebrenici.

Toda nekateri temu ugovarjajo in trdijo, da so mnogi, danes prišteti med mrtve, dejansko padli med poskusom preboja z orožjem iz Srebrenice.

Nekateri, prišteti med žrtve so celo še živi…

In da so pred tem prav ti muslimani v več letih pobili več tisoč Srbov – tudi žensk, otrok in starcev – in da zato nihče ni odgovarjal v Haagu.

Vprašanje genocida v BiH je razklalo vlado Črne gore
Za poboje Srbov v okoliških vaseh okoli Srebrenice ni nihče odgovarjal...

Kljub obsodbi Mladića zato v Srbiji še danes mnogi opozarjajo, da je bilo samo sodišče utemeljeno na poglavju 7. Ustanovne listine OZN, kot »prisilno sredstvo«, financirano in vodeno s strani zahodnih držav in da je enostransko obsojalo predvsem Srbe, nikoli pa NATO ali visoke hrvaške, bošnjaške in albansko-kosovske politike in poveljnike.

Danes se enopolarni svet, v katerem je bil na sodišču ICTY obsojen, hitro spreminja.

ICTY ne obstaja več, svoj nalogo je opravil. Obstaja nekakšen mehanizem, ki skrbi za arhive in izvajanje kazni.

In mnoge države spreminjajo mnenje tudi o politikih in poveljnikih, ki so bili obsojeni pred ICTY in podobnimi ad hoc sodišči.

Res je, da Ratka Mladića danes v Srbiji branijo predvsem nacionalisti, ki jim je povsem malo mar za žrtve Bošnjakov ali Hrvatov.

A to ni vsa zgodba.

Tudi tisti, ki priznavajo, da je Mladić kriv ne razumejo, zakaj so se politiki in poveljniki drugih v vojno zapletenih strani večinoma izmazali brez kazni.

Če bi isto mednarodno sodišče na primer obsodilo tudi hrvaškega generala Gotovina zaradi »poveljniške odgovornosti« ob etničnem čiščenju Srbov v Krajini in zločinih, ki so ga spremljali in bošnjaške poveljnike, na primer Naserja Orića, zaradi zločina v Kravicah in drugih vaseh v BiH (kar je bil povod za zločin v Srebrenici), potem bi bila javna podoba Mladića tudi v Srbiji danes morda drugačna.

Ker se to ni zgodilo, ker sodišče ICTY ni izpolnilo svojega poslanstva, pač pa so njegove obsodbe obveljale za »sodbe zmagovalca« ima to posledice tudi za učinek teh obsodb v Srbiji.

Vse te sodbe se ne dojemajo kot pravične, pač pa kot sodbe Zahoda, ki je obsojal predvsem svoje geopolitične nasprotnike in s pomočjo novega režima v Srbiji po 5. oktobru leta 2000 izvajal svojo politiko, katere končni cilj je bil podreditev Srbije in odcepitev dela njenega ozemlja (Kosova) kot »kazen« za njeno »neposlušnost.«

To je bilo mogoče v trenutku, ko je bila Srbija osamljena, Kitajska šibka, Rusija pa dobesedno pred bankrotom.

Danes je drugače.

Vsa ta stališča v pretežnem delu zahodne Evrope običajno vzbujajo obsodbo in nelagodje.

Za njih Mladić ostaja »bosanski klavec« in nič več.

A v Srbiji ima podoben status kot partizani v Sloveniji.

Tudi partizani so odgovorni za »povojne poboje« in desno usmerjeni zgodovinarji radi poudarijo, da je v Sloveniji še za »deset Srebrenic« trupel.

In nato v »komunizmu« radi potegnejo vzporednico z Mladićem, češ, da gre za rezultate iste, »komunistične ideologije.«

Toda partizani so (večinoma) pobijali ujetnike (kar je zločin) ne zaradi ideologije, pač pa šele potem, ko so okupatorji in belogardisti pobili, mučili in izselili na tisoče zavednih Slovencev.

In zato mnogi v Sloveniji te zločine obsojajo manj, kot bi jih sicer.

Priznavajo pa jim, da so se borili za osvoboditev.

Podobno je v Srbiji.

Ne gre za neko bolestno izkrivljenost večine ljudstva.

Gre bolj zato, da v luči neobsodbe zločinov nad Srbi s strani mednarodne skupnosti in ob zavedanju, da so se zločini Mladića zgodili šele potem, ko so bošnjaški in drugi zločinci nekaznovano pobijali, rezali glave in klali po srbskih vaseh – na te zločine gledajo drugače.

In Mladiću priznavajo, da je bil ne glede na to tisti, ki je branil narod.

To, da se bori na »svojem ognjišču« je Mladić tudi večkrat jasno povedal in to generalom, ki so se borili v številnih vojnah po svetu.

Sam je svojo vlogo vsekakor videl točno tako in drugače, kot ga vidi večina zahodnih medijev.

To je na primer general Ratko Mladić leta 2017 napisal ruskim in srbskim domoljubom: »Dragi bratje in sestre, člani Društva rusko-srbskega prijateljstva, vse vas toplo in iz srca pozdravljam! Vaše čudovito pismo me je zelo razveselilo. Vsem vam iz 18 mest Rusije in Srbije pošiljam iskrene in bratske pozdrave ter vam želim veliko uspeha pri delu in v življenju! Sem z vami. Vsi smo bratje. Vsi se zavzemamo za Rusijo, Republiko Srbsko in Srbijo!

Dragi bratje in sestre, rad bi vas opozoril na dejstvo, da se je Zahod (ZDA in nekatere evropske države, koalicija NATA) po perestrojki (izdaji) pognal proti vzhodu, proti pravoslavju in Rusiji! Z uporabo »strategije enopolnega sveta« so po letu 1988 z orožjem NATA dosegli Afganistan, Iran, Libijo, Sirijo, Ukrajino, Južno in Severno Korejo! Od berlinskega zidu so dosegli meje Belorusije, Rusije, Irana, Severne Koreje, Kitajske… in tako naprej!!?

Kam se usmerjajo? Obkrožili so evrazijski kontinent, bombardirali so Afganistan, Irak, Sirijo, Libijo in Ukrajino, ki jo podžigajo k vojni z Rusijo! Zakaj to počnejo ti separatisti iz Nata?

Zategujejo obroč okoli Rusije, jo obkrožajo, ji nalagajo sankcije in blokado ter prek množičnih medijev širijo laži Nata proti Rusiji, da bi jo oslabili in v primernem trenutku napadli Rusko federacijo, da bi jo lažje razdelili, razdrobili in kolonizirali. Njihova strategija je uporaba surove sile in plenjenje materialnih virov drugih narodov. V NATO-ve zlikovce nimam absolutno nobenega zaupanja! Vsem vam pošiljam najtoplejše pozdrave. Vaš prijatelj in bojni tovariš, Ratko Mladić.«

Danes imajo te besede precej drugačen doseg kot takrat, kot jih je izrekel.

Svet se je spremenil in tako se bo spremenil – vsaj deloma – tudi zgodovinski pogled na Ratka Mladića.

Prav je seveda, da tisti, ki so odgovorni za zločine odgovarjajo.

In tudi v Srbiji je parlament priznal in obžaloval množičen poboj v Srebrenici, zločin, ki se je vsekakor zgodil.

Ne pa – genocid.

Da v Srbiji priznanje »genocida v Srebrenici« ne bo nikoli splošno sprejeto zaradi politične konotacije te obtožbe s strani pristranskega sodišča pa kaže tudi dogajanje danes v svetu, kjer zahodne države vse tiste, ki res izvajajo genocid – varujejo.

To je razbilo še zadnje iluzije o tem, da je zahodna morala pravične, nepristranska in superiorna.

Gaza je zato spodkopala tudi temelje preteklih obsodb, tudi obsodbe Mladića.

To je na primer posnetek Gaze.

Naredil ga je izraelski vojak.

Pobite so bile cele družine, soseske poravnane z zemljo – in nobene obsodbe nikjer.

Še več, zahodne države Izrael celo branijo!

Brani ga celo Slovenija in njena vlada, z vetom na odločitve EU, ko gre za nadaljevanje te politike na Zahodnem Bregu!

Mladić je morda res odgovoren za zločine, a v vojni, kjer so se ti zločini istočasno in še prej nekaznovano izvajali tudi proti njegovemu narodu in kjer je imela druga stran veliko vojaško in medijsko podporo zaveznikov.

V primeru Izraela je zgodba bistveno drugačna, vojska Izraela s podporo ZDA in evropskih zaveznic izvaja genocid nad praktično nemočnim palestinskim ljudstvom, ki se brani z gverilskim gibanjem, izraelski genocid pa ostaja nekaznovan in poteka še naprej.

Eden od komentatorjev je zato ob smrti Ratka Mladića zapisal:

»Čakam na dan, ko bo ta enostranska pravičnost postala zgodovina. Haag je vedno preganjal le eno stran. Srbski generali so končali v zaporu, medtem ko so poveljniki NATA, ki so bombardirali bolnišnice in mostove, dobili napredovanja.

Ratko Mladić je umrl v sistemu, zasnovanem za službo zahodnim interesom. Noben Američan ni bil obsojen zaradi Iraka. Noben britanski voditelj zaradi Libije. Noben general NATA zaradi Srbije.

To se spreminja. Večpolaren svet prinaša odgovornost na obeh straneh. Kmalu bodo obstajala sodišča, na katerih se bodo zahodni voditelji odgovarjali za svoje vojne. Kjer se bodo generali Busha, Blaira in Clintona soočili z istim pregledom, ki so ga zahtevali od nas.

Ali enakopravno pravosodje za vse, ali pa to sploh ni pravosodje. Le zmagovalec piše zgodovino in jo imenuje zakon. Pravila se bodo kmalu začela uporabljati tudi za ljudi, ki so jih napisali. In oni na to niso pripravljeni.«

Poročanje Večernjih Novosti.

Po svoji želji bo pokopan poleg svoje hčerke. Ta je bila ubita med vojno v Beogradu.

Kot študentka četrtega letnika medicine naj bi naredila samomor z očetovo pištolo.

Ratko Mladić je trdil, da so jo ubili in da ve, kdo je to storil. Grozili so tudi njegovemu sinu.

Na prizorišču zločina je bilo okno odprto, pištolo pa je imela hčerka v levi roki, čeprav je bila desničarka.

Uradna razlaga je bila, da je storila samomor. On je bil v stanovanju in spal - a ni slišal ničesar.

Kar pomeni, da je bil uporabljen dušilec...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke