REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lažna »zaščita Ukrajincev«: Kako EU kolektivno krši Konvencijo o beguncih in lastno zakonodajo

Lažna »zaščita Ukrajincev«: Kako EU kolektivno krši Konvencijo o beguncih in lastno zakonodajoVir: Posnetek zaslona, X

Evropska unija je 4. avgusta 2026 uradno sprejela odločitev, s katero je novim prihodom iz Ukrajine – moškim in, po zadnjih podatkih, tudi ženskam – odrekla pravico do začasne zaščite, če niso dokazali oprostitve od vojaške službe. 

Na prvi pogled gre za administrativni poseg.

V resnici pa je to eno najresnejših kršitev mednarodnega beguninskega prava in evropskega sekundarnega prava v zadnjih desetletjih.

Direktiva o začasni zaščiti: pravice, ki jih Bruselj ignorira

Jedro problema leži v Direktivi Sveta 2001/55/ES o začasni zaščiti (TPD).

Ta instrument je bil oblikovan po balkanskih vojnah kot mehanizem kolektivne zaščite ob množičnem prihodu razseljenih oseb.

Ključna značilnost te direktive je, da ne zahteva individualnega azilnega postopka – zaščito prejmejo vsi, ki bežijo pred istim konfliktom.

Ključna značilnost te direktive je, da ne zahteva individualnega azilnega postopka – zaščito prejmejo vsi, ki bežijo pred istim konfliktom.

Izključitve so strogo omejene in izčrpno naštete v členu 28: resni zločini, grožnja varnosti, izključitve po členu 1F Konvencije o beguncih.

Vojaške obveznosti, izogibanje vpoklicu ali neupoštevanje dovoljenja za izhod iz države niso med njimi.

PICUM (Platforma za mednarodno sodelovanje pri nedokumentiranih migrantih) je v svoji analizi jasno opozoril, da predlog Komisije »predstavlja temeljni odklon od pravne narave in duha Direktive o začasni zaščiti kot instrumenta kolektivne zaščite«.

Kot ugotavlja dr. Meltem İneli Ciğer, pravnica in specialistka za beguninsko pravo, Svet EU pri sprejemanju nove odločitve sploh nima pooblastila za retroaktivno spreminjanje obsega začasne zaščite: »Ne člen 5 ne katera koli druga določba v direktivi o začasni zaščiti ne daje Svetu pooblastila za retroaktivno spreminjanje, zoževanje ali omejevanje objektivnega obsega upravičencev do te zaščite.«

Konvencija o beguncih: begunstvo ni odvisno od vojaških potreb tujih držav

Ženevska konvencija o beguncih iz leta 1951 in njen Protokol iz leta 1967 določata, da je begunec oseba, ki ima »utemeljen strah pred preganjanjem« zaradi rase, veroizpovedi, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega mnenja.

UNHCR v svojem Priročniku jasno navaja, da »strah pred preganjanjem in kaznovanjem za dezerterstvo ali izogibanje vpoklicu sam po sebi ne predstavlja utemeljenega strahu pred preganjanjem«.

Vendar pa to ne pomeni, da lahko država begunce zavrača zgolj zato, ker se izogibajo vpoklicu. Ravno nasprotno – Konvencija ne dovoljuje kolektivne izključitve na podlagi vojaške dolžnosti.

Vendar pa to ne pomeni, da lahko država begunce zavrača zgolj zato, ker se izogibajo vpoklicu.

Ravno nasprotno – Konvencija ne dovoljuje kolektivne izključitve na podlagi vojaške dolžnosti.

Vsaka zahteva mora biti obravnavana individualno.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je že opozorilo, da bi bil takšen ukrep diskriminatoren.

Komisija se brani z argumentom, da ostaja na voljo redni azilni postopek. Toda to je pravna finta.

Kot opozarja dr. İneli Ciğer, se oseba, ki ji zavrnejo začasno zaščito in nato tudi azilno zahtevo, znajde v »nevarni pravni praznini«, izpostavljena neposrednemu tveganju vrnitve v vojno območje. 

Poleg tega je priznavalni delež za ukrajinske prosilce za azil v EU maja 2026 znašal le okoli 45 %, kar pomeni, da je vsak drugi prosilec obsojen na zavrnitev.

Diskriminacija, ki jo Bruselj noče priznati

Nova ureditev je v praksi očitno diskriminatorna.

Čeprav je formalno oblikovana kot »nevtralen« administrativni pogoj, v resnici »neprimerno vpliva na moške v starosti od 23 do 60 let«. 

Nova ureditev je v praksi očitno diskriminatorna.

To je v neposrednem nasprotju s členom 21 Listine EU o temeljnih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, in s členom 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Svet EU se v utemeljitvi sklicuje na »spreminjajoče se obrambne potrebe Ukrajine«. 

Toda vprašanje je: ali lahko vojaške potrebe tretje države upravičijo diskriminatorno obravnavo beguncev po evropskih standardih temeljnih pravic?

Pravna stroka je soglasna: ne.

Medtem pa se v Ukrajini pripravljajo na to, da na fronto, pod izgovorom spolne enakopravnosti pošljejo tudi - ženske.

Nekdanji obrambni minister že propagira to idejo, zahodni mediji pa sodelujejo v propagandnih naporih...

Avtomatska registracija in prenos odgovornosti na Kijev

Zadevo še poslabšuje ukrajinska Resolucija vlade št. 981, sprejeta 29. julija 2026.

Ta uvaja mehanizem avtomatske vojaške registracije moških (in potencialno žensk) v tujini – brez zdravniškega pregleda, na podlagi zgolj podatkov, posredovanih prek konzulata. 

Hkrati se ukinjajo konzularne storitve za vse, ki nimajo veljavnega vojaškega registra.

EU s tem, da zahteva dokazilo o vojaškem statusu, dejansko prenaša odločanje o begunski zaščiti iz svojih rok v roke ukrajinskih vojaških oblasti.

PICUM opozarja, da to »predstavlja temeljni odklon od racionala direktive o začasni zaščiti, da se omeji administrativno breme tako za posameznike kot za organe«.

Posledice: nezakonitost, razpad družin, pritisk na sodišča

Praktične posledice so katastrofalne. Osebe, ki jim je zavrnjena začasna zaščita, bodo verjetno padle v nezakonitost ali pa bodo preusmerjene v že tako preobremenjene nacionalne azilne postopke. 

Hkrati je ogrožena enotnost družin: če moški, ki želi pridružiti ženi in otrokom, že prejemnike začasne zaščite v EU, ne more dokazati vojaške oprostitve, mu bodo preprečili družinsko združevanje – v nasprotju s členom 15 TPD.

To ni več solidarnost z »žrtvijo agresije«. To je pravna kolaboracija pri mobilizaciji.  In pošiljanje moških, ki upravičeno ne želijo v nesmiselno vojno – v smrt. In pri tem sedaj kot članica EU sodeluje tudi Slovenija.

Najhuje pa je, da EU s tem postavlja nevarni presedan: če lahko danes izključi begunce na podlagi vojaških potreb tretje države, kaj bo jutri?

Ali bodo izključeni tisti, ki bežijo pred državami, ki so »strateški partnerji« Evrope? Ali tisti, ki ne morejo dokazovati, da niso »ekonomsko upravičeni« do zaščite?

Kelly Clements, namestnica visokega komisarja ZN za begunce, je junija 2026 opozorila, da »okoliščine, ki so ustvarile pogoje za izdajo začasne zaščite s strani EU, v veliki meri niso končane«. 

Vojna se nadaljuje, civilisti umirajo, a Bruselj namesto da bi ščitil begunce, ščiti vojaške naborniške kvote tuje vlade.

Poglejte samo, kaj se dogaja v Ukrajini.

Moške lovijo po ulicah, po trgovinah, domovih...

Komu naj se protoži otrok, ki joka, ker so mu po smrti matere odpeljali na fronto očeta, njegovega edinega skrbnika?

Koliko deklic in dečkov bo še iskalo svoje očete - in jih našlo - tako kot ukrajinska deklica spodaj?

EU pa ljudem, ki bežijo pred temi strahotami vojne odreka zaščito - nima pa težav z ekonomskimi migranti iz drugih delov sveta.

To ni več solidarnost z »žrtvijo agresije«.

To je pravna kolaboracija pri mobilizaciji.  In pošiljanje moških, ki upravičeno ne želijo v nesmiselno vojno – v smrt.

In pri tem sedaj kot članica EU sodeluje tudi Slovenija.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke