Pentagon kupuje sankcionirane kitajske drone znamke DJI za zaščito - 150 jedrskih izstrelkov Minuteman III

Konec lanskega leta so Združene države Amerike dejansko izključile kitajske drone DJI iz ameriškega trga, saj so jih označile za potencialno grožnjo nacionalni varnosti.

Sedaj, devet mesecev kasneje, se je ameriško letalstvo odločilo, da jih kupi za enega izmed najbolj občutljivih vojaških objektov v državi.

Gre za vojaško letalsko bazo F.E. Warren v Wyomingu, eno od le treh ameriških baz, ki upravljajo medcelinske balistične rakete Minuteman III.

Kitajski droni ne bodo vključeni v operativno floto ZDA, temveč bodo med usposabljanjem enot, ki varujejo raketne lokacije, delovali kot nasprotnik.

Razlog, zakaj Pentagon išče originalne platforme podjetja DJI, je še zanimivejši od samega nakupa. Ameriški proizvajalci po razlagi ameriškega letalstva namreč ne morejo dovolj natančno reproducirati njihovih radiofrekvenčnih podpisov, elektronskih protokolov in letalskih lastnosti.

Z drugimi besedami: kitajska tehnologija, ki jo je Washington poskušal prepovedati na svojem trgu, je zdaj potrebna, da se naučijo, kako se pred njo braniti.

Ta nabava dokaj natančno kaže, kako prevladujoč je postal DJI med komercialnimi droni in kako težko je izvajati realistično usposabljanje za obrambo pred droni brez originalnega kitajskega izdelka.

Droni bodo v uporabi pri 90. raketni eskadriji varnostnih sil, katere naloga je zaščita strateškega raketnega kompleksa Minuteman III. Dokumentacija to vlogo opisuje kot misijo jedrske varnosti, pri kateri neuspeh ni dopusten.

Ameriška letalska sila išče skupno šest dronov DJI. Seznam vključuje dva obnovljena kvadrokopterja DJI Mavic 2 Pro, dva DJI Mini 3 Pro in dva sistema DJI Avata 2 s spremljajočo opremo.

minuteman1.jpeg

Naročilo vključuje tudi šest naprav za tovor, ki se lahko odvržejo iz zraka, kar omogoča, da med vajami simulirajo ne le izvidniško brezpilotno letalo, temveč tudi majhno brezpilotno platformo, sposobno prevažati in odmetavati tovor.

Različni modeli predstavljajo tudi različne izzive za obrambo.

Mavic je tipični komercialni kvadrokopter, primeren za izvidovanje in dostavo tovora, Mini predstavlja zelo majhen cilj, medtem ko Avata spada v kategorijo FPV z drugačnim vzorcem letenja in precej bolj agresivnim manevriranjem.

U.S. Air Force Buys Chinese Drones to Support Defence of Key Nuclear Missile Base

The U.S. Air Force is procuring Chinese-made DJI drones for use at one of the three U.S. bases operating Minuteman III intercontinental range ballistic missiles...https://t.co/rOw62PHhX4 pic.twitter.com/5nuTjy7LsE

— Military Watch Magazine (@MilitaryWatchM) August 18, 2026

Droni bodo uporabljeni proti radarjem, sistemom elektronskega bojevanja, motilcem signala in drugim sredstvom, namenjenim odkrivanju in onesposabljanju majhnih brezpilotnih letal.

Cilj ni, da bi ameriški operaterji napadli nekaj, kar grobo spominja na DJI, temveč da se sistemi preizkusijo glede na dejanske elektronske in komunikacijske lastnosti letal, s katerimi bi se lahko srečali med dejanskim incidentom.

V utemeljitvi naročila vojaško letalstvo navaja oceno, da DJI obvladuje med 80 in 85 odstotki svetovnega trga komercialnih dronov.

Takšna prevlada pomeni, da se sistemi DJI pojavljajo skoraj povsod, kjer so poceni civilni droni preoblikovani v sredstva za izvidovanje, korekcijo ognja ali napad.

Njihovi radiofrekvenčni odtisi, komunikacijski protokoli in elektronsko delovanje so lastniške rešitve kitajskega podjetja.

Prav zato ameriška platforma podobne velikosti in zmogljivosti morda ne predstavlja primernega cilja za testiranje sistemov elektronskega bojevanja.

Pentagon je tako prišel do precej nerodnega sklepa: za izvedbo resnega usposabljanja za boj proti DJI - potrebuje prav DJI.

To je še posebej pomembno, ker F.E. Warren ne varuje navadnih skladišč ali upravnih stavb.

Gre za obsežen kompleks strateških jedrskih sil, kjer bi se lahko celo majhen dron uporabil za izvidovanje, snemanje varnostnih postopkov, preizkušanje odziva enot ali dostavo tovora.

Rakete iz sedemdesetih, ki jih drži skupaj le še vztrajnost mehanikov

A če je že sama misija jedrske varnosti »pri kateri neuspeh ni dopusten«, potem je vprašanje, kaj sploh ščitijo ti kitajski droni.

Minuteman III so medcelinske balistične rakete, ki so v aktivni službi od leta 1970 – torej več kot pol stoletja.  Prvotno so bile zasnovane za desetletno življenjsko dobo; danes ameriško letalstvo razmišlja o tem, da bi jih obdržalo v uporabi vse do leta 2050, kar bi pomenilo 80 let službe.

Težave so sistematične in globoke. Nadomestni program Sentinel, ki naj bi Minuteman III nadomestil, se je zaradi katastrofalnih prekoračitev stroškov in zamud znašel v krizi – ocenjeni stroški so se povzpeli z 77,7 milijarde dolarjev na več kot 140 milijard, uvajanje pa se je zamaknilo v 2030. leta. 

Zaradi tega morajo ZDA ohranjati v uporabi staro floto, čeprav so »mnogi deli za ICBM bodisi omejeni bodisi zastareli«.

V silah se pojavljajo nepričakovane težave. Električna porazdelitvena plošča, ki oskrbuje raketni silo, je bila izdelana desetletja pred tem, ko so se rodili sedanji vzdrževalci. 

Streha je enkrat začela puščati v hangarju, kjer rokujejo z jedrskimi bojnimi glavami. Vzdrževalci so morali prerezati zarjavela zapirala težkih lansirnih vrat nad oboroženim Minutemanom III in spustiti dva mehanika v lansirno cev. 

Povprečno v Wyomingu dnevno zamenjajo pet delov, vsak dan.

Testni izstrelitve niso vedno uspešne. Leta 2023 je bil neoborožen Minuteman III nad Pacifikom uničen, potem ko je bila zaznana anomalija.  Pred tem so se zgodile še druge neuspele izstrelitve – leta 2011 in 2009.

A najbolj simptomatično za stanje ameriškega jedrskega arzenala je dejstvo, da je letalstvo prišlo v situacijo, ko za ohranjanje operativnosti sistema plačuje podjetja, da izdelujejo dele in programsko opremo, ki je izginila s trga pred desetletji. 

Cena vzdrževanja je narasla na 55.000 dolarjev na uro.

In zdaj pride ironija, ki jo ne more izmisliti niti najbolj ciničen scenarist.

Washington je decembra lani z utemeljitvijo »nacionalne varnosti« prepovedal uvoz novih DJI dronov, ker naj bi kitajska tehnologija predstavljala tveganje. 

Hkrati pa ameriški zavezniki – predvsem v Evropi – pod pritiskom ZDA uvajajo vse strožje omejitve za kitajsko telekomunikacijsko in digitalno opremo, medtem ko same ZDA za zaščito svojih najobčutljivejših jedrskih objektov nujno potrebujejo prav to »varnostno tvegano« kitajsko tehnologijo.

Dokaz, da je bila prepoved le protekcionizem

Noben zaveznik ni uvedel celovite prepovedi DJI dronov za splošno ali komercialno uporabo – Evropa, Kanada in Avstralija še naprej dovoljujejo njihovo uporabo. 

Toda politični pritisk raste.

djidron.webp

Medtem ko ameriški politiki govorijo o »odvezovanju ameriške drone prevlade« in porabljajo načrtovanih 54 milijard dolarjev za domače alternative,  realnost na terenu kaže nekaj povsem drugega: brez originalnega kitajskega izdelka ameriški sistemi elektronskega bojevanja ne morejo biti preizkušeni zoper realnega nasprotnika.

Torej: kitajska tehnologija ščiti ameriške jedrske rakete – rakete, ki so starejše od večine vojakov, ki jih vzdržujejo, in ki bi morale biti zamenjane pred dvajsetimi leti.

Medtem ko Washington svojim zaveznikom prodaja zgodbo o »varnostnem tveganju« kitajskih dronov, sami ti isti droni postajajo ključni element obrambnega usposabljanja za najbolj občutljiv jedrski kompleks v ZDA.

Če bi bili res tako nevarni, kot trdijo v ZDA, potem jih verjetno ne bi spustili v bližino jedrskih objektov, še posebej v primeru, če so njihove elektronske rešitve in komunikacije takšne, da jih v ZDA ne zmorejo dešifrirati in ponoviti z lastno opremo – in prav zato kupujejo kitajske dropne.

Če bi to pisal kdo drug, bi ga obtožili prokitajske propagande. Toda to je uradna dokumentacija ameriškega letalstva.

In v njej piše, da je DJI tako prevladujoč, da brez njihove tehnologije ni mogoče izvajati realističnega usposabljanja.

Namesto da bi Pentagon priznal, da so bile vse prepovedi dronov DJI bile predvsem protekcionistična poteza, je zdaj našel pravno luknjo, daje  te iste »nacionalno-varnostno-nevarne« drone kupil za zaščito jedrskih sil.

V vojaški strategiji to imenujejo »asimetrična odvisnost«.

V navadnem jeziku se temu reče: nisi dovolj dober, da bi lahko preživel brez tistega, ki si ga sam označil za sovražnika.